Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož danes praznuje 130 let. 3. avgusta leta 1893 je bilo namreč ustanovljeno ptujsko Muzejsko društvo. Izjemne zasluge za razvoj muzeja in za njegovo širšo prepoznavnost ima častni član društva Viktor Skrabar. Člani društva so po njegovi smrti, leta 1939, na predlog takratnega ptujskega župana dr. Alojzija Remca sklenili postaviti njegov spomenik, a do uresničitve zaradi druge svetovne vojne ni prišlo. To se je zgodilo danes, po 84-ih letih, ko so kip v Sončnem parku Dominikanskega samostana predstavili javnosti. Izdelal ga je akademski kipar Anže Jurkovšek, projekt pa sta podprli še dve naslednici Muzejskega društva - Zgodovinski arhiv in Knjižnica Ivana Potrča.

O zgodovini....

Viktor Skrabar je bil pravnik, njegova velika strast pa sta bila varovanje dediščine in raziskovanje. Ob študiju prava v avstrijskem Gradcu je tam obiskoval arheološka predavanja in navezal pomembne stike. Kustosinja in koordinatorica projekta Nataša Kolar pravi, da je zaslužen za prepoznavnost dediščine, ki jo hrani ptuski muzej, v prvi vrsti arheologije, ob njej pa tudi drugih muzejskih zvrsti - prirodoslovja, etnografije, zgodovine in knjižničarstva. Kot rojen Ptujčan je odraščal z arheološkimi najdbami rimske Poetovione. «Njegova prva pomembnejša arheološka izkopavanja so bila po naročilu grofa Herbersteina na Panorami leta1909, med njegovi najpomemnejši odkritiji pa spadata rimski most, ki ga je odkril leta 1912 v bližini današnjih term, in odkritje III. mitreja na Ptuju. Odkril ga je leta 1913 skupaj z arheologom in tesnim prijateljem dr. Mihovilom Abramičem. 29. maja je minilo 110 let od te najdbe«, pojasni mag. Nataša Kolar in doda, da so se že takrat zavedali pomena muzeja za narodotvornost in turizem.

....in o prihodnosti

130 let po ustanovitvi muzeja ugotavljamo, da je ta večkrat in redno nasedel na obljubah, med drugim o urbanistični ureditvi grajskega griča in arheološkega centra. Po načrtih naj bi vendarle do leta 2026 prenovili grajsko žitnico in tja umestili arheološko zbirko. Zalogaj je zelo velik, tudi za muzej, ki se mora na projekt dobro pripraviti. Direktor Aleksander Lorenčič:«Govorimo o potrebi po preselitvi vseh eksponatov iz grajske žitnice in teh je ogromno. Takoj ko je bil projekt predstavljen, smo začeli s čiščenjem, veliko je bilo kosovnih odpadkov, ki smo jih odpeljali s pomočjo Javnih služb. Veliko pa je tudi inventariziranih muzealij. Vložili smo tudi veliko energije, da nam je uspelo najti nadomestni prostor.«

Zanj se dogovarjajo s kidričevsko tovarno Talum, včerajšnji sestanek s predstavniki Ministrstva za kulturo pa je pokazal razumevanje glavnega financerja. To pomeni, da bo država finančno podprla tudi selitev eksponatov in njihovo pripravo za umestitev v zbirko ali depo.

Ptujski grad je pomemben del vedute in blagovna znamka mesta

V zvezi z digitalnimi izzivi in komunikacijo muzeja z javnostjo, si direktor Lorenčič želi, da bi lahko okrepili delovanje navzven, potrebujejo pa »nove kadre, nova znanja in pridobitve zlasti kar zadeva trženje in promocijo. V našem primeru za družbena omrežja skrbi pedagoška služba, ampak bi potrebovali tudi nove moči, nove poglede. Jasno je, da je ptujski grad osrednja blagovna znamka mesta in potrebujemo celosten pristop, sodelovanje mesta, muzeja in Zavoda za turizem. Zagotovo je tudi tu ogromno manevrskega prostora in možnosti za nadgradnjo.«

Z obiskom v prvi polovici leta so zadovoljni. Prodali so 23 tisoč vstopnic, tudi julija je obisk izjemno dober, veliko je prehodnih gostov, največ z Madžarske, iz Avstrije, Nemčije, Italije, skratka iz 70-ih držav oziroma skoraj celega sveta. Presenetilo pa jih je opazno povečanje števila gostov iz Hrvaške.

Rojstni dan muzeja so zaznamovali tudi s spominskimi: znamko, kuverto in poštnim pečatom, Filatelistično društvo Ptuj pa je v Salonu umetnosti pripravilo razstavo gradu in muzeja na razglednicah.

Kip Viktorja Skrabarja je izdelal akademski kipar Anže Jurkovšek in je tretji v Sončnem parku. Tam so se z javnima spomenikoma že pred leti poklonili še dvema častnima članoma Muzejskega društva – narodoslovcu Matiji Murku in ustanovitelju muzeja Francu Ferku.