Foto: vir, Kiblix

Festival in portal Kiblix bosta tudi izložbeno okno pilotnih projektov mreže RUK/na fotografiji je projekt Delavskega doma Trbovlje - simulacija letenja, upravljana z možganskimi valovi/foto: Kiblix
Festival in portal Kiblix bosta tudi izložbeno okno pilotnih projektov mreže RUK/na fotografiji je projekt Delavskega doma Trbovlje - simulacija letenja, upravljana z možganskimi valovi/foto: Kiblix

S prvim od treh seminarjev se danes ob 18-ih nadaljuje mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX, ki ga pripravlja mariborsko Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA. V ospredje postavlja razlikovanja in presečišča virtualnega in fizičnega. To je v času pandemije še posebej aktualno. Letošnje razmere onemogočajo spontane osebne razprave, čeprav je prednosti selitve na splet globalna dostopnost; zaznali so dober obisk decembrskih dogodkov, ki so še vedno na ogled na spletni platformi festivala.

Torkovi spletni seminarji bodo dostopni na platformi Zoom, vodila jih bo kritičarka Irena Borić, pridružile umetnice in umetniki, naslov današnjega je Digitalno medijsko okolje z gostjo, intermedijsko umetnico Saro Bezovšek.

Program prinaša tudi četrtkove tematske mednarodne moderirane pogovore. Med januarjem in marcem se bodo začenjali ob 18-ih, prvega bo vodila zvočna umetnica in arhivistka Ida Hirschfelder. Med drugim bodo govorili o načinih ustvarjanja in predstavljanja umetniških del (XR tehnologije) v virtualnih svetovih in o vplivu pandemije na mednarodne festivale sodobne interdisciplinarne umetnosti.

Tretji sklop drugega dela festivala je predstavitev pilotnih projektov za humanizacijo tehnologije mreže raziskovalnih centrov umetnosti in kulture – RUK, v kateri sodelujejo trije partnerji, Delavski dom Trbovlje, organizacija Pina iz Kopra in Mariborska Kibla. Njen projekt je povezan s kulturno dediščino. V sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok nastaja t. i. AR-aplikacija o vrtnicah in razstava hologramov 12-ih sort vrtnic ter mapiranje arboretuma. Drugega opiše kustosinja Aleksandra Kostič: »Drugi projekt se je tudi zaradi virusa malo ustavil. S tem našim novim skenerjem smo želeli poskenirati Vinagovo klet, ki je velika 20 tisoč kvadratnih metrov, jo povezati z zgodbo 400-letne trte in z zgodbo Meranovega z nadvojvodo Janezom, ki je v bistvu ustoličil gospodarsko panogo vinarstvo v Mariboru že zelo zgodaj. To pa želimo pretvoriti v neke vrste turistični produkt, z novimi mediji.«

V času, ko smo še posebej odvisni od digitalnega, se vse bolj zavedamo, da to (še) ne more nadomestiti fizičnega. Kustos Tadej VindišV tem času se spreminja forma kulturnih programov, medtem pa tudi naša interakcija in konzumacija teh vsebin. Iz teh formalnih sistemov gremo v družbeno situacijo in se sprašujemo, kako ohranjati stike s starši in partnerske zveze, če ne živimo skupaj, ter kako vzpostavljati nove. Vse to so ključna vprašanja, za katera mislim, da tega tehnologija ne bo mogla nikoli nadomestiti. To niso telesa, to je drugačen hardware, to so čipi, kamere, ekrani. Bo pa transformacija socialne intime imela nove forme, kakšne, na to še ni odgovora

Pomemben del festivala je vključitev v globalni dogodek Game Jam. Gre za spletno srečanje razvijalcev iger, v katerem udeleženci v 48-ih urah skupinsko ustvarijo igre po lastni zamisli. Kogar zanimajo podrobnosti, se lahko že v četrtek (ob 19-ih) udeleži spletnega predavanja o virtualni resničnosti in o VR igrah, ki ga pripravlja Mestni kino Ptuj (CID). Žiga Pavlovič, oblikovalec interakcij in kreativni vodja Kibla2Lab, bo predstavili Global Game Jam in odgovarjal na vprašanja.

Kiblix se v celoti dogaja na spletu, na lastni festivalski platformi, zato ob robu, ki je v bistvu bolj konec, še razmislek kustosa Tadeja Vindiša: » …potem pa si predstavljajmo vse te podatke, ki jih ustvarimo s tehnologijo. Vsi ti zoomi, vse to je nekje shranjeno. Koliko podatkov, ki jih ustvarjamo v času korone, se ne filtrira, ampak samo stojijo nekje v vseh mogočih kopijah. Koliko teh socialnih dialogov, stikov, sestankov, press konferenc je zdaj nekje zabeleženih. To je tudi nekaj, kar včasih malo glavo razbija, ko si samo poskušaš predstavljati količino realnosti, količino naših interakcij, ki so zdaj nekje dokumentirane