Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kulturni fokus

531 oddaj

531 oddaj


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


10.06.2016

Jasmin B. Frelih

Kdaj lahko neko literarno delo – pesem, kratko zgodbo ali roman – označimo kot prepričljivo, kot tehtno, kot dobro? – Slej ko prej takrat, ko je napisano tekoče in vešče, celo umetelno; ko bralke in bralci lahko vstopimo v svet, ki ga vzpostavljajo zapisane besede, in verjamemo, da ta svet ni le papirnat, temveč ga lahko tudi vohamo in otipamo in okusimo; ko se nam zdi, da med branjem izmišljene zgodbe pravzaprav poglabljamo svoje razumevanje oziroma doživljanje resničnega sveta. Jasmin B. Frelih je – pri vsega tridesetih – avtor dveh takih literarnih del. Najprej je tu, seveda, Na/pol, tridelni roman iz postapokaliptičnega sveta, ki je pred poltretjim letom prejel nagrado za najboljši prvenec, bil nato nominiran za kritiško sito in kresnika, no, pred kakima dvema tednoma pa je pobral še nagrado Evropske Unije za književnost. Potem pa so tu še lanskoletne, za kritiško sito nominirane Ideoluzije, v katerih je pisatelj zbral svoje kratkoprozno pisanje zadnjih desetih let. In ob prebiranju teh zgodb so kritiki začeli govoriti o nenavadni daljnovidnosti Frelihovega pisanja. Pa pri tem niso mislili preprosto na to, da je avtor že leta 2010, še pred začetkom vojne v Siriji torej, spisal Fajdo, kratko zgodbo o beguncih z Bližnjega vzhoda, ki preplavljajo Slovenijo, ampak da je v tej zgodbi skoraj do pike natančno uganil argumente, besednjak in retoriko, ki so jih potem v javni debati o beguncih dejansko uporabljali tako tisti, ki so hoteli naše državne meje tesneje zapreti, kakor oni drugi, ki so jih želeli še bolj odpreti. Kako neki pisatelj takole zatipa utrip časa? Kako ga nato prevede v besede in stavke? In če Frelihovo pisanje dejansko za pet let prehiteva aktualno resničnost, tedaj se menda lahko – seveda ne brez nelagodja – vprašamo, o čem neki avtor piše danes? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z Jasminom B. Frelihom pretresali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva foto: Goran Dekleva

45 min 33 s

03.06.2016

Kristian Novak

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

50 min 10 s

27.05.2016

Izidor Cankar, mojster dobro zasukanih stavkov

V mesecu, ki se počasi izteka, smo veliko govorili o Ivanu Cankarju. To je razumljivo, saj smo desetega maja obeleževali 140-to obletnico rojstva našega največjega pisatelja in dramatika. Toda pri tem, se zdi, nas je premišljevanje o Hlapcih pa o dolini Šentflorjanski in tisti znameniti skodelici kave tako zaposlilo, da smo večidel spregledali jubilej nekega drugega pomembnega protagonista slovenske kulturne zgodovine. Pred 130-imi leti, 22. aprila 1886, se je namreč v Šidu v Sremu rodil bratranec Ivana Cankarja, umetnostni zgodovinar, prevajalec, urednik, diplomat in pisatelj Izidor Cankar. Med literarnimi sladokusci bi sicer le težko našli koga, ki se ne bi strinjal z oceno, da je roman S poti, osrednje literarno delo Izidorja Cankarja, še vedno eden najboljših romanov, kadarkoli napisanih v slovenskem jeziku, toda kronična luknjičavost našega kolektivnega spomina je tega moža, ki je na noge pomagal postaviti tako Narodno kakor Moderno galerijo pa tudi Oddelek za umetnostno zgodovino na ljubljanski Univerzi ter, za dobro mero, še slovenski P.E.N., navsezadnje zagrnila s precej debelo tančico pozabe. Tako je, kot rečeno, obletnica njegovega rojstva minila precej neopaženo. Pomembno izjemo v tem kontekstu pa slej ko prej predstavlja literarni album Izidor Cankar – mojster dobro zasukanih stavkov, ki je izšel pri Mladinski knjigi. Prav o tej knjigi je beseda tekla tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Pred mikrofonom smo gostili prevajalko in prizadevno raziskovalko slovenske kulturne zgodovine, posebej njenih spregledanih in zamolčanih junakinj in junakov, Alenko Puhar. Čeprav so ji pomagali še Irene Mislej pa Luka Vidmar, Bernard Nežmah, Igor Grdina, Željko Oset, Milček Komelj in Aleš Mave, je prav naša tokratna gostja življenju in delu Izidorja Cankarja posvečeni literarni album zasnovala, ga uredila in zanj spisala tudi najobsežnejšo razpravo. Z Alenko Puhar se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

46 min 52 s

20.05.2016

Majske barve

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

52 min 53 s

13.05.2016

Mali alpski jeziki

Alpe, največji gorski masiv v Evropi, ki se v dolgem loku od Monaca na skrajnem jugozahodu do predmestij Dunaja na skrajnem severovzhodu pne čez osem držav, je danes dom kakim 14 milijonom ljudi. Večina med njimi seveda govori francosko, italijansko, nemško in slovensko, toda specifična alpska topografija je ustvarila idealne pogoje za nastanek in ohranitev številnih majhnih jezikov in težko razumljivih narečij, okrog katerih so se sčasoma oblikovale posebne kulturne identitete, ki danes pomembno bogatijo alpsko regijo. Del teh jezikov in z njimi povezanih identitet – od monegaščine prek retoromanščine do furlanščine in naše rezijanščine – smo podrobneje predstavili v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom je bil zgodovinar in antropolog dr. Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

51 min 1 s

06.05.2016

Mesto v obroču

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

48 min 3 s

29.04.2016

Janez Menart

Pred kratkim je posthumno izšla že tretja pesniška zbirka Janeza Menarta. Tokrat sta njegova žena in hči zbrali sicer že objavljene pesmi, ki so bile, kot pravi njegova hčerka Barbara Menart Senica, tudi njemu najbolj pri srcu. Zbirka Zadnja pomlad je povod, da se spomnimo pesnika in prevajalca, ki je s svojim prepoznavnim slogom zaznamoval slovensko kulturno prizorišče druge polovice 20. stoletja. Oddajo pripravlja Darja Groznik.    

49 min 7 s

22.04.2016

Kako je Shakespeare postal Shakespeare?

Williama Shakespeara, ki je umrl 23. aprila 1616, je ugledni ameriški literarni znanstvenik Stephen Greenblatt v nedavno prevedeni knjigi Will in svet kratko malo označil za avtorja najpomembnejšega leposlovnega opusa v zadnjih tisoč letih. Toda – kako je Shakespearu, gledališčniku iz podeželskega mesta, ki je v zadnji tretjini šestnajstega stoletja prišel v London brez denarja, brez omembe vrednih vplivnih zaščitnikov in brez univerzitetne izobrazbe, uspelo ustvariti Hamleta in Desdemono in Julijo in Prospera in druge nesmrtne like, ki z odrskih desk že stoletja nagovarjajo gledalke in gledalce po vsem svetu? Kdo je bil, drugače rečeno, človek, ki je človeštvu – nemara spretneje kakor kdorkoli drug prej ali pozneje – nastavil ogledalo? Ali obrise njegovega značaja, njegove osebnosti in njegovega talenta lahko razberemo iz drobcev biografskih podatkov, spominskih pričevanj in dokumentov, ki so ostali po njem, ali pa je, nasprotno, vse, kar priča o Shakespearovem geniju, navsezadnje le njegovo lastno delo? In kaj nam Shakespearov opus 400 let po avtorjevi smrti pravzaprav sporoča? – Ta vprašanja so nas na predvečer štiristote obletnice Bardove smrti zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom je bil gledališki teoretik, dramaturg in esejist, dr. Tomaž Toporišič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: William Shakespeare (Wikimedia Commons)

47 min 53 s

15.04.2016

Vizualnost in jezik

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

49 min 9 s

08.04.2016

Milan Dekleva, prozaist

Milan Dekleva je slovenskim bralkam in bralcem bržčas najbolj znan kot pesnik, kot avtor miselno poglobljene, filozofsko-meditativne lirike, toda v zadnjih dvajsetih letih se precej opazno posveča tudi prozi, posebej biografskim romanom. V Očesu v zraku nam tako pripoveduje zgodbo univerzitetnega profesorja primerjalne književnosti, v katerem ni težko prepoznati legendarnega Dušana Pirjevca, v Zmagoslavju podgan, za katerega je prejel kresnika, je izrisal portret dramatika Slavka Gruma, avtorja znamenitega Dogodka v mestu Gogi, no, zdaj pa bralskemu občinstvu ponuja še Telo iz črk, romansirano zgodbo pisateljice, poliglotke, svetovne popotnice, etnografinje, lezbijke, prepričane nasprotnice nacizma in komunizma, Alme Karlin, brez najmanjšega dvoma ene najbolj nenavadnih, izjemnih in protislovnih žensk slovenskega dvajsetega stoletja. Kaj Milana Dekleva – romanopisca pravzaprav vleče k tem, velikim figuram naše preteklosti in kako težko je iz njih narediti literarne junake, pa smo v pogovoru z avtorjem preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

50 min 14 s

01.04.2016

Če ni več lepa, kaj sploh še ostane umetnosti?

Estetika je, po najosnovnejši definiciji, filozofska disciplina, ki se posveča preučevanju lepega, pri čemer posebno pozornost namenja vprašanju, kako se to »lepo« razkriva v umetniških delih, umetniških gibanjih in umetniških teorijah. Iz te opredelitve estetike lahko sklepamo, da naj bi v očeh filozofije obstajala neka ključna, notranja povezava med lepoto in umetnostjo; da, drugače rečeno, nobenega umetniškega dela ne moremo upravičeno označiti kot umetniško, če ni obenem tudi lepo. Toda umetniške prakse v zadnjih 150-ih letih kažejo, da skladnost, harmoničnost, proporcionalnost, zaokroženost, celovitost, ljubkost in drugi atributi, ki jih po tradiciji povezujemo z lepoto, danes nimajo nujno več svojega mesta v umetniškem ustvarjanju. O lepoti, kakršno lahko odkrivamo pri Petrarcu, Michelangelu ali Mozartu, tako ni ne duha ne sluha pri Rimbaudu, Picassu ali Stravinskem. Še več; številni najsodobnejši primeri izpričujejo, da umetnost danes ne nastaja le v brezbrižnosti do koncepta lepote, ampak tudi v izrecnem nasprotovanju, izrecnem zavračanju razumevanja umetnosti kot tistega privilegiranega polja človekove dejavnosti, kjer naj bi se lepota manifestirala. In če je tako, tedaj se menda lahko vprašamo, kaj naj bi sploh bila tista univerzalna, vselej veljavna lastnost, ki nekatere stvaritve človeškega duha napravi za umetniške? – Odgovor smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili predavatelja estetike na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Leva Krefta, ki je pred nedavnim pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izdal knjigo razprav Estetikov atelje: od modernizma k sodobni umetnosti, kjer pretresa vprašanje, kako se je na Zahodu od začetka 19. stoletja naprej spreminjalo dojemanje umetnosti, njenega bistva. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Gustave Courbet - Slikarjev atelje (Wikimedia Commons)

56 min 37 s

25.03.2016

Razbojniki

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

55 min 48 s

18.03.2016

Folklorne pripovedi iz dežele med Logatcem in Črnim vrhom, Uncem in Rovtami

O čem se pravzaprav pogovarjamo, ko se pogovarjamo? O vremenu? – Gotovo. Pa o presenetljivih izidih nogometnih tekem, o zdravstvenih strahovih in tegobah, o venomer naraščajočih cenah hrane, o pokvarjeni dnevni politiki in o dobrih novih avtomobilih prav tako. Dovolj pogosto tudi radi opravljamo – sodelavce, sorodnike, sosede. A zdi se, da povečini govorimo kar tja v en dan in da tisto, kar smo si povedali, tudi hitro pozabimo. Ni pa, se razume, vselej tako. So zgodbe, so spomini in anekdote, h katerim se v pogovorih vedno znova vračamo. Pripovedujemo jih svojim otrokom in vnukom, prijateljem in sosedom, ne tako redko jih obnavljamo kar sami zase. To so bržčas pripovedi, ki v sebi na nek način skrivajo odgovor na vprašanje, kako se vidimo, kdo pravzaprav smo. Še več; nekatere od teh pripovedi se lahko zlagoma osamosvojijo, prenehajo biti naša osebna last. Tudi drugi namreč v njih prepoznajo neko zrno resnice in jih vzamejo za svoje, tako da z njihovo pomočjo zdaj razlagajo svojo lastno izkušnjo, z njimi pričnejo dopolnjevati svoje razumevanje življenja in sveta. No, etnografi in etnologi so že davno ugotovili, da so pripovedi, ki si jih ljudje takole delimo, izposojamo in izmenjujemo, zgodovinsko pogojene in geografsko zaznamovane; da so, drugače rečeno, zgodbe, ki med ljudmi krožijo na Tolminskem, drugačne od tistih, ki si jih pripovedujejo ob Kolpi. Tudi zato naši etnologi že več desetletij marljivo potujejo po slovenskih krajih in zbirajo to, folklorno pripovedno gradivo, splošna javnost pa lahko sadove njihovega dela potem odkriva v knjigah, ki izhajajo v kontekstu knjižne edicije Glasovi, za katero so v zadnjega četrt stoletja skrbeli najprej pri Kmečkem glasu, nato pri Celjski Mohorjevi družbi, zadnja leta pa nad njo bdijo pri Založbi ZRC SAZU. In pred kratkim je luč sveta ugledal že 46. zvezek Glasov. Ta pod naslovom Še vedno na prepihu prinaša folklorne pripovedi iz dežele med Logatcem in Črnim vrhom, Uncem in Rovtami. Gre za gradivo, ki ga je zbral etnolog in naš radijski kolega, dr. Milan Trobič. In prav o teh »logaških« zgodbah smo govorili v tokratnem Kulturnem fokusu.Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

53 min s

11.03.2016

Ljubezenska morala

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

57 min 45 s

04.03.2016

Alenka Sottler

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

52 min 25 s

26.02.2016

Komična ljubezen

Vse prave ljubezni so žalostne, je pred desetletji pel Đorđe Balašević. Pa veliki srbski kantavtor v tem stališču ni osamljen. Nasprotno; zahodna tradicija je polna zgodb, izmišljenih in resničnih, ki potrjujejo to modrost. Številne so tako tragične, da se končajo s smrtjo vsaj enega če ne kar obeh ljubimcev. Orfej in Evridika, na primer. Pa Mark Antonij in Kleopatra. Tristan in Izolda. Romeo in Julija. Werther in Lotte. Poznamo, seveda, tudi mlajše primere. Tu sta, denimo, Jack in Rose v Titanicu. Pa kavboja Ennis in Jack iz Gore Brokeback. Zahvaljujoč Tavčarjevemu Cvetju v jeseni, njegovima Janezu in Meti, imamo tako zgodbo tudi Slovenci. No, potem pa imamo še vse tiste zgodbe, kjer ljubimca sicer preživita, a nas ob njih nezmotljivo obhaja občutek, da je nekaj v obeh protagonistih, tisto, kar je bilo nemara najbolj živo in nežno, najbolj notranje v njiju, ob ponesrečenem izteku ljubezenske zgodbe nepreklicno umrlo. Taka je zgodba o Abelardu in Heloizi. Pa Puškinova pripoved o Oneginu in Tatjani. Pozabiti ne gre niti Newlanda Archerja in grofice Olenske v Času nedolžnosti ameriške pisateljice Edith Wharton ali Roberta in Francesce v Najinih mostovih Clinta Eastwooda. Povsem možno je tudi branje, ki bi v ta niz uvrstilo Črtomirja in Bogomilo. Pravzaprav bi lahko ves tokratni Kulturni fokus porabili za naštevanje primerov nesrečnih, tragičnih ljubimcev, s katerimi nas je skozi stoletja oskrbela umetnost. Vendar smo ravnali prav nasprotno. Posvetili smo se namreč tako imenovani komični ljubezni. Po obilju primerov tragične ljubezni se kaj lahko zdi, da nekaj takega kot je komična ljubezen, sploh ne obstaja. Toda filozof dr. Gregor Moder se s takim pogledom slej ko prej ne strinja. Pred kratkim je namreč pri založbi Društva za teoretsko psihoanalizo izdal knjigo z naslovom Komična ljubezen – Shakespeare, Hegel, Lacan, v kateri zatrjuje, da je ljubezen komično občutje, ki se "ne pusti ujeti v alternativo med usodno romantično-tragično strastjo na eni strani in spoštljivim partnerstvom z vzajemnim odpuščanjem napak na drugi strani". Sliši se imenitno – toda kje najti tako, komično ljubezen? Po čem jo prepoznati? In zakaj jo današnji čas tako zelo potrebuje? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z Gregorjem Modrom pretresali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Na fotografiji: Henry Fuseli - Sen kresne noči (Wikimedia Commons)

44 min 58 s

19.02.2016

Anja Štefan

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

54 min 45 s

12.02.2016

Zakulisje jugoslovanske skupščine med obema vojnama

Ste razočarani nad delom slovenskega Državnega zbora? Se vam zdi, da so naši poslanci in poslanke neotesani in slabo izobraženi? Imate vtis, da blagostanje države in naroda sistematično podrejajo privatnim oziroma ozko strankarskim interesom? Je po vaši sodbi hram slovenske demokracije le oder za zmerjanje in ne prostor tehtne družbeno-politične deliberacije? – Najbrž niste edini, toda v svojih ocenah ste slej ko prej nekoliko preostri. Ob prebiranju knjige Izza parlamenta, monografije, ki jo je zgodovinar Jure Gašparič posvetil delovanju jugoslovanske skupščine med letoma 1919 in 1941, izdal pa pri založbi Modrijan, se namreč dogajanje na Šubičevi v Ljubljani precej hitro pokaže kot razmeroma nedolžno in dolgočasno. Doslej namreč v veliko dvorano Državnega zbora nihče še ni zvlekel golega pretepenega človeka in, hvala Bogu, tudi streljali se naši izvoljenci ljudstva še niso. No, sočne zgodbe iz parlamenta kraljevine Jugoslavije, v katerih se zrcalijo tudi strukturni razlogi, ki so prispevali h klavrnemu koncu prve države južnih Slovanov, pa smo v pogovoru z dr. Gašparičem v precep vzeli v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons

51 min 12 s

05.02.2016

Etnične skupine in jeziki, ki izginjajo

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

56 min 28 s

29.01.2016

Marina Cvetajeva

Ruska pesnica, pisateljica in dramatičarka, Marina Cvetajeva, se je rodila v premožni, umetniški moskovski družini v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja. Pri osemnajstih, v tistih zadnjih pozlačenih letih, preden je prva svetovna vojna ves planet pahnila v kaos, je začela objavljati poezijo in hitro naletela na precej ugoden odziv v tedanjih ruskih literarnih krogih. Toda leta 1917 je izbruhnila oktobrska revolucije, ki ji je Cvetajeva – za razliko od malodane vseh drugih ruskih književnikov tistega časa – nasprotovala že od samega začetka. Leta, ki so sledila, so za pesnico pomenila trdo in bridko, pogosto naravnost tragično preizkušnjo. Njena dela, po drugi strani, pa so prav v teh letih in desetletjih, ki so sledila, pridobivala na inovativnosti, kompleksnosti, moči, globini in prodornosti, tako da Cvetajeva danes velja za eno ključnih avtoric ne le ruske ampak svetovne literature dvajsetega stoletja. To sodbo potrjuje tudi izbor iz poezije in proze Cvetajeve, ki je pod naslovom Poskus sobe izšel pri založbi Kulturno-umetniškega društva Zrakogled. O Marini Cvetajevi in njenem opusu je tekla beseda tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom je bila Andreja Kalc, ki je Poskus sobe prevedla v slovenščino in za ta prevod proti koncu lanskega leta prejela tudi nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Z Andrejo Kalc se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons

48 min 47 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov