Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kulturni fokus

531 oddaj

531 oddaj


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


22.01.2016

Gledališka kritika

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

52 min 20 s

15.01.2016

Umetnost v Sloveniji 2005-2015

Konec decembra je v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti vrata odprla razstava Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005-2015. Oblikovali so jo trije ugledni kustosi, Bojana Piškur, Igor Španjol in Vladimir Vidmar, ki so v tem kontekstu opravili bržčas prvo celovito selekcijo najbolj svežega ustvarjanja v polju likovnih oziroma vizualnih in nekaterih drugih sorodnih umetnosti. Na razstavi se tako zdaj predstavlja več kot 90 umetnikov oziroma umetniških kolektivov, ki delujejo v širokem loku od slikarstva, prek konceptualnih, video in zvočnih instalacij, do stripa, fotografije, oblikovanja, arhitekture in performansa. Pa vse te ustvarjalce povezuje še kaj drugega kakor golo dejstvo, da so pač vsi ustvarjali v zadnjih desetih letih? Je, drugače rečeno, mogoče poiskati kakšno problemsko ali tematsko rdečo nit, na katero lahko nanizamo dela naših sodobnih umetnikov? Jih zaposlujejo podobna vprašanja, iskanja in dileme ali pa je, nasprotno, vsak izmed njih svet zase? – Odgovore na ta vprašanjasmo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostje pred mikrofonom so bili avtorji razstave Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005-2015: Bojana Piškur, Igor Španjol in Vladimir Vidmar. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. Delo na fotografiji:Jože Barši: Mladen Dolar, Heglova Fenomenologija duha 1, p. 34-35, 36-37, 2010-2013 Foto: Dejan Habicht/MSUM

53 min 32 s

15.01.2016

Umetnost v Sloveniji 2005-2015

Konec decembra je v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti vrata odprla razstava Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005-2015. Oblikovali so jo trije ugledni kustosi, Bojana Piškur, Igor Španjol in Vladimir Vidmar, ki so v tem kontekstu opravili bržčas prvo celovito selekcijo najbolj svežega ustvarjanja v polju likovnih oziroma vizualnih in nekaterih drugih sorodnih umetnosti. Na razstavi se tako zdaj predstavlja več kot 90 umetnikov oziroma umetniških kolektivov, ki delujejo v širokem loku od slikarstva, prek konceptualnih, video in zvočnih instalacij, do stripa, fotografije, oblikovanja, arhitekture in performansa. Pa vse te ustvarjalce povezuje še kaj drugega kakor golo dejstvo, da so pač vsi ustvarjali v zadnjih desetih letih? Je, drugače rečeno, mogoče poiskati kakšno problemsko ali tematsko rdečo nit, na katero lahko nanizamo dela naših sodobnih umetnikov? Jih zaposlujejo podobna vprašanja, iskanja in dileme ali pa je, nasprotno, vsak izmed njih svet zase? – Odgovore na ta vprašanjasmo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostje pred mikrofonom so bili avtorji razstave Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005-2015: Bojana Piškur, Igor Španjol in Vladimir Vidmar. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. Delo na fotografiji:Jože Barši: Mladen Dolar, Heglova Fenomenologija duha 1, p. 34-35, 36-37, 2010-2013 Foto: Dejan Habicht/MSUM

53 min 32 s

08.01.2016

Posočje, Kelti

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

59 min 13 s

01.01.2016

Ljubiteljsko gledališče na Slovenskem

"Ves ta svet je oder in možje vsi in žene le igralci: nastopajo in spet odhajajo in vsak igra v življenju razne vloge," pravi Shakespeare, in slej ko prej misli na to, kako se skoz leta staramo in se ob tem spreminjamo, kako si pridobivamo nove izkušnje in nova spoznanja, kako nas družba, v kateri živimo, in čas, ki vedno odteka, nenehno mesita in na novo oblikujeta naše značaje. Tako je za vse nas. So pa med nami tudi taki, ki navedene Shakespearove besede menda lahko interpretirajo precej manj metaforično. To so, kajpada, igralci. In teh je bistveno več, kakor bi si utegnili misliti. V prvem Kulturnem fokusu v novem letu je namreč beseda tekla o ljubiteljskem gledališču na Slovenskem in, če je verjeti gostoma tokratne oddaje, igralki Ani Ruter in režiserju Matjažu šmalcu, ki po organizacijski plati bdita nad našo ljubiteljsko gledališko dejavnostjo, se z ustvarjanjem na amaterskem odru ukvarja več kot deset tisoč Slovenk in Slovencev. Kakšni izzivi torej spremljajo ljubiteljske gledališčnike, smo preverjali v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tim Green/Flickr

50 min 46 s

25.12.2015

Zimska božanstva

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

58 min 55 s

18.12.2015

Luka Repanšek

Če jo postavimo ob bok Oxfordu, Sorbonni ali Harvardu, je Univerza v Ljubljani kaj lahko videti majhna in nepomembna. Toda to še ne pomeni, da pod njenim okriljem ne delujejo znanstveniki, katerih raziskovalno delo je resnično pomembno in svetovno odmevno. To se je nazadnje potrdilo pred dobrim tednom, ko je Luka Repanšek prejel nagrado za najboljši doktorat s področja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja leta 2015. In to v svetovnem merilu! Odlična novica, kajpada, toda ... Kaj sploh je primerjalno jezikoslovje? S čim se naš nagrajeni znanstvenik pravzaprav ukvarja? In: na kakšen način je s svojimi raziskavami premaknil meje našega vedenja? – To so vprašanja, ki so nas med pogovorom z dr. Repanškom zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

54 min 40 s

11.12.2015

-Stripi

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

58 min 54 s

04.12.2015

Pascal Bruckner

Francoski filozof in pisatelj Pascal Bruckner je dobro znan slovenskim bralkam in bralcem. V prevodu namreč lahko že vrsto let prebiramo njegovo filozofsko razpravo Nenehna vzhičenost pa roman Ljubezen do bližnjega. Obe knjigi sta izšli pri Študentski založbi. No, od letošnjega poletja pa imamo na voljo še njegovo avtobiografsko delo Pridni sinko, ki je izšlo pri založbi Modrijan. Sicer je Bruckner sila razvpito ime, saj velja za enega najpomembnejših in tudi najbolj kontroverznih francoskih intelektualcev, ki angažirano posega v debate o najbolj perečih vprašanjih našega časa – od islamističnega radikalizma do nebrzdanega zahodnjaškega potrošništva, od dosežkov in zablod uporne generacije '68 do potlačenih usedlin evropskega antisemitizma. Da je Bruckner provokativen sogovornik, se je navsezadnje potrdilo tudi, ko je v kontekstu 31. Slovenskega knjižnega sejma obiskal Ljubljano in smo ga povabili pred mikrofon Kulturnega fokusa. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: založba Modrijan

50 min 54 s

27.11.2015

Janko Kos - Ideologi in oporečniki

Pred letom dni je literarni zgodovinar in teoretik, akademik dr. Janko Kos, izdal prvo knjigo svojih spominjanj, Umetniki in meščani, v kateri popisuje svoja otroška in mladostniška leta v predvojni, medvojni in povojni Ljubljani. Zdaj pa je pri založbi Beletrina izšla še druga knjiga njegovih spominov, naslovljena Ideologi in oporečniki, v kateri pisec pred bralkami in bralci razgrne panoramski portret slovenske kulture in posebej literature v povojni Sloveniji. Pri tem, seveda, ne govori le kot eden bržčas najbolj načitanih Slovencev pa tudi ne le kot literarni znanstvenik, ki bi suho, se pravi, z neprizadeto distanco pretresal našo književnost ter ločeval zrnje od plev, ampak vseskozi govori s pozicije neposrednega udeleženca literarnega življenja – in to v tistem času slovenske zgodovine, ko so pesmi, romani, drame, kratke zgodbe in eseji ponujali morda edino pribežališče duhu resnične svobode. V Ideologih in oporečnikih tako lahko beremo o naših disidentskih ali vsaj pol-disidentskih literarnih revijah v petdesetih in zgodnjih šestdesetih; pa o vzpostavljanju stikov med slovensko in širšo evropsko književnostjo, ki jih je prekinila druga svetovna vojna s svojim hladnovojnim razpletom; govora je tudi o avtonomiji ljubljanske univerze in, seveda, o nekaterih najmarkatnejših slovenskih kulturnikih druge polovice dvajsetega stoletja. Prav to so bile tudi teme, ki smo jih v pogovoru z akademikom Kosom pretresli v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

55 min 43 s

20.11.2015

Drugo mnenje

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

57 min 50 s

13.11.2015

Ustvarjalna melanholija

Pojem melanholije so proučevali že v antiki, srednjem veku, aktualen je bil v renesansi. Obravnavali so ga v leposlovnih delih, znanstvenih publikacijah, v gledališču, spomnimo se filma Smrt v Benetkah ali filma Melanholija.

52 min 50 s

06.11.2015

Zgodovina upodabljanja obraza

Mednarodno ugledni nemški umetnostni zgodovinar in medijski teoretik Hans Belting se v knjigi Faces, ki je v knjižni ediciji Koda pred nedavnim izšla pri založbi Beletrina, sprehodi po dolgi zgodovini likovnega upodabljanja človekovega obraza. Belting tako govori o ritualnih plemenskih maskah iz Severne Amerike in Oceanije, posveča se znamenitemu mumijskemu portretu iz staroegipčanskega Fajuma, pretresa nekatere vrhunce klasičnega evropskega slikarstva – od tistega znamenitega avtoportreta Albrechta Dürerja, ki gledalke in gledalci brez izjeme spominja na Kristusa, do famoznega, pol-kubističnega portreta Gertrude Stein izpod čopiča Pabla Picassa –, na dolgo in široko razpravlja tudi o umetniški fotografiji in filmu ter, seveda, o zvezdniških obrazih, kakršna sta bila Marilyn Monroe ali Michael Jackson, obrazih torej, ki saturirajo sodobno medijsko krajino. No, po tej pisani in notranje raznoliki zgodovini upodabljanja človeškega obraza smo se sprehodili tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Albrecht Dürer, Avtoportret (vir: Wikimedia Commons)

47 min 42 s

23.10.2015

Nina Bunjevac

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

50 min 5 s

16.10.2015

Odloči se pravilno

Ameriški socialni filozof Eric Hoffer je nekje zapisal, da propaganda sama po sebi sicer ne preslepi nikogar, omogoča pa posameznicam in posameznikom, da preslepijo sami sebe. Nekoliko drugače je o propagandi mislila nemško-judovska filozofinja, Hannah Arendt, ki je pripomnila, da totalitaristične politične ideje lahko samo po sebi prepričajo kvečjemu vrhunske intelektualce in najnižje družbene plasti, medtem ko morajo nosilci totalitarnih idej za prepričevanje množice vseh drugih uporabiti – propagando. Potem je tu še znamenita misel angleškega pisatelja, Georgea Orwella, ki pravi, da je razmerje med mislijo in jezikom obratno sorazmerno – prav kakor misel lahko pokvari jezik, tako lahko jezik pokvari misel. Resnico tega spoznanja je Orwell gotovo lahko natančno spoznal, ko je med drugo svetovno vojno delal za propagandni odsek britanskega BBC-ja. Ti trije citati nas lahko napeljejo k sklepu, da je propaganda sicer moralno sporna, a od sodobnega družbeno-političnega življenja slej ko prej neločljiva komunikacijska praksa. Če pa želimo preveriti, kako učinkovita propaganda pravzaprav utegne biti, se pravi, kako lahko mobilizira, prepričuje, navdušuje in zavaja ter uničuje, tedaj si menda lahko – bolj kakor s sedanjostjo, ki jo je vselej težko dobro razumeti – pomagamo z nekaterimi zgovornimi primeri iz polpretekle zgodovine. In prav takšna priložnost se nam ponuja, če v teh dneh obiščemo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, kjer je odprla razstava Odloči se pravilno, na kateri so na ogled postavljeni zgovorni primerki partizanske, domobranske in četniške propagande, ki je med drugo svetovno vojno nagovarjala Slovenke in Slovence. Prav tej razstavi smo se posvetili tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Pred mikrofonomsmo gostili Manjo Gatalo, ki je skupaj s Heleno Janežič pripravila razstavo Odloči se pravilno, ter Marijana Ruperta, vodjo NUK-ovega rokopisnega oddelka, ki hrani dobršen del na razstavi predstavljenega gradiva. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Na fotografiji: detajl z razstave Odloči se pravilno

46 min 8 s

02.10.2015

Linhart

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

55 min 18 s

25.09.2015

Popularna glasba in kolektivni spomin

Ko je leta 1970 oznanil, da zapušča skupino The Beatles, je bil Paul McCartney brez najmanjšega dvoma eden najbolj prepoznavnih glasbenikov na planetu. Še več; po zaslugi pesmi, ki jih je bil dotlej napisal – med njimi, na primer, Yesterday, Penny Lane, Hey Jude ter Let It Be –, je bilo na začetku sedemdesetih videti, da bo njegova slava večna. Ko pa je na začetku letošnjega leta pesem FourFive Seconds, ki jo je McCartney soustvaril z Rihanno in Kanyejem Westom, osvajala prva mesta na glasbenih lestvicah po vsem svetu, so se, kot je bilo razbrati iz komentarjev na spletnih družabnih omrežjih, številni najstniki začudeno spraševali, kdo neki sploh je ta starejši gospod, ki sta ga kralj in kraljica današnjega popa prijazno povabila v svojo družbo. Kako je mogoče, da se je pred vsega pol stoletja tako rekoč cel svet učil ljubiti, drznil sanjati in skušal odraščati ob McCartneyevih skladbah, danes pa se, po vsem sodeč, teh istih pesmi v očeh najmlajših generacij drži vonj po muzejskem depoju? Zakaj ima slava, ki jo prinese popularna glasba, tako omejen rok trajanja? Ali vse to pomeni, da v polju popularne godbe pravzaprav ni mogoče proizvesti resničnih, trajnih umetniških presežkov? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, v katerem smo pred mikrofonom gostili sociologa kulture in glasbenega kritika, doktorja Iča Vidmarja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

48 min 57 s

18.09.2015

Pika Nogavička

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

56 min 58 s

11.09.2015

Legenda o Parsifalu in civilizacija zahodne Evrope

Odisej se hoče na vsak način vrniti domov. Faust bi, ne glede na ceno, rad izvedel, kaj pravzaprav svet drži v tečajih. Don Juan vidi smisel svoje eksistence le še v zapeljevanju lepih deklet. Ti junaki s svojimi zgodbami že stoletja burijo domišljijo Evropejk in Evropejcev. Zdi se namreč, da v njihovih usodah prepoznavamo ključ, ki lahko ponudi odgovore na naša temeljna eksistencialna vprašanja: kdo smo, k čemu naj stremimo, kam smo, ne nazadnje, namenjeni. No, v tokratnem Kulturnem fokusu smo v precep vzeli še enega izmed arhetipskih herojev zahodne civilizacije: Parsifala. Zakaj srednjeveška zgodba o vitezu, ki išče sveti gral, temeljno zaznamuje tudi naš, precej sekularen čas, smo v pogovoru s pisateljem in germanistom, dr. Janijem Virkom, preverjali v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.

53 min 49 s

04.09.2015

Obrambni sistemi

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

58 min 1 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov