Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kulturni fokus

533 oddaj

533 oddaj


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


29.09.2017

Antična miturgija

Na prvi pogled ni seveda nikakršnega posebnega razloga, da bi se sodobni človek kaj prida posvečal antični, to je grško-rimski mitologiji. Zevs, Pozejdon, Atena, Apolon, Afrodita, Ares in drugi olimpski bogovi že dolgo nimajo več častilcev, tudi kultne prakse, ki so se spletle okrog velikih človeških junakov – Herakla, Ahila ali Jazona – so že davno utonile v pozabo. Zadnji rimski cesar, ki je svojo oblast, svoj imperium hotel povezovati s poganstvom, Julijan Odpadnik, je bil vojaško poražen sredi četrtega stoletja. Približno v istem času je bil – tako vsaj pravi legenda – uničen Serapeion, starodavni dom aleksandrijske knjižnice, znamenite institucije, okrog katere so se proti koncu antike zbirali še zadnji poganski učenjaki. Ne nazadnje velja omeniti, da so bile proti koncu četrtega stoletja z dekretom cesarja Teodozija ukinjene še olimpijske igre. Poganstvo je bilo tako izrinjeno iz religijskega življenja, iz sfere politične moči, iz polja produkcije vednosti, iz spektaklov za ljudske množice. In vendar popolna pozaba ni nikoli nastopila; miti so nekako ostali pri življenju. Kako je to mogoče? Po odgovor smo se v tokratnem Kulturnem fokusu napotili k antropologinji antičnih svetov, dr. Svetlani Slapšak, ki je pred nedavnim pri založbi Beletrina, v knjižni ediciji Koda, izdala obsežno, znanstveno poglobljeno, čeprav vseskozi dovolj poljudno pisano knjigo, naslovljeno Antična miturgija, v kateri se sprašuje, kaj nam grško-rimski miti sporočajo oziroma kako jih v kulturnem, intelektualnem, idejnem življenju uporabljamo še danes. S Svetlano Slapšak se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Zevs ugrabi Evropo; Muzej mozaikov iz Zeugme v turškem Gaziantepu (Wikimedia Commons)

51 min 51 s

22.09.2017

Levstikov in Smrekarjev Martin Krpan

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

52 min 26 s

08.09.2017

Urbano vprašanje

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

50 min 4 s

01.09.2017

Vrata nepovrata

Angleži, na primer, imajo Beowulfa, Francozi Pesem o Rolandu in Rusi Pesem o Igorjevem pohodu. Pa ne le veliki, številčni narodi, tudi manjši imajo svoje epe, te zelo obsežne pesnitve, v katerih junaki s herojskimi dejanji posegajo v javni prostor, v skupnostno zgodovino in jo - nemalokrat za ceno lastnega življenja - odločilno spreminjajo. Tako imajo Črnogorci Gorski venec, Finci Kalevalo, Islandci pesniško Eddo. Kaj pa Slovenci? - Slovenska književnost se v svoji sicer bogati zgodovini slej ko prej ne more pohvaliti z velikim številom epskih pesnitev. Tu sicer je Prešernov Krst pri Savici, a v splošnem se vendarle zdi, da je naše pesnike vselej bolj vleklo h krajšim, osebno-izpovednim, lirskim formam. No, pred nekaj meseci pa je po kakega četrt stoletja dela prav eden naših najizrazitejših lirikov, Boris A. Novak, pri založbi Goga izdal še zadnji del velikopoteznega, osupljivih 40 tisoč verzov dolgega epa, ki ga je naslovil Vrata nepovrata. Tridelni opus - gre za knjige Zemljevidi domotožja, Čas očetov in Bivališča duš - so literarni poznavalci že pred časom označili za pesnikovo življenjsko delo. Strokovna žirija, ki je Bivališčem duš (posredno pa celotnim Vratom nepovrata) 29. 08. prisodila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dvanajstih mesecev, pa je šla še korak dlje in je v utemeljitvi zapisala, da Novakov ep pravzaprav sodi v sam vrh vsega dosedanjega slovenskega literarnega ustvarjanja in da predstavlja unikum v celotni moderni svetovni književnosti. Za kaj torej gre v Vratih nepovrata? Kako je pesnitev nastala in kako je strukturirana? Kdo so njeni junaki? Kako se kaže herojskost njihovih dejanj in kako spreminjajo zgodovino svoje skupnosti? So to junaki, ki jih vidimo le kot junake, heroje, večje od življenja samega, ali pa se pred bralkami in bralci vendarle razkrivajo kot figure iz mesa in krvi, obremenjene z lastnimi napakami, dvomi in strahovi? Je v prvoosebnem glasu, ki Vrata nepovrata poje, treba slišati glas njihovega avtorja samega? - Ta in druga sorodna vprašanja smo v pogovoru z Borisom A. Novakom pretresali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

54 min 5 s

18.08.2017

Veronika Dintinjana

Med pesniškimi glasovi, ki so se na Slovenskem pojavili po letu 2000, eden najbolj vpadljivih – četudi nikakor ne tudi najbolj kričavih – pripada Veroniki Dintinjana. Vitezinja poezije, zmagovalka pesniškega slama (to je: tekmovanja v improviziranem pesnjenju na odru, pred občinstvom), predvsem pa seveda avtorica dveh pesniških zbirk, ki sta izšli pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. To sta Rumeno gori grm forzicij, za katerega je pred slabim desetletjem prejela tudi nagrado za najboljši literarni prvenec leta, ter še čisto sveža, druga zbirka V suhem doku. Z obema ji je uspelo bralke in bralce prepričati, da poezija z nami vsemi resnično vztraja, kakor se Dintinjani zapiše nekje V suhem doku, do konca sveta. Kako je pesnici uspelo prepričati bralsko občinstvo, ki je tovrsten, visokoleteči idealizem – skupaj z vero v dedka Mraza – menda že davno nazaj prepustilo mladostnim sanjam, smo v pogovoru z Veroniko Dintinjana preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Sunčan Stone (objavljeno z dovoljenjem Veronike Dintinjana)

50 min 15 s

11.08.2017

Dnevni red človeštva

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

52 min 45 s

04.08.2017

Slovenska baročna književnost

Med letoma 1615 in 1672 na Slovenskem ni bila natisnjena niti ena sama knjiga v slovenskem jeziku. Naši literarni zgodovinarji zato večji del 17. stoletja opredeljujejo kot čas tako imenovanega slovstvenega zatona. No, pa tudi po tem, ko tiskanje slovenskih knjig oživi z drugo izdajo Evangelijev inu listov, ključnega protireformacijskega lekcionarja, ki ga je bil pripravil tedaj že dolgo pokojni ljubljanski škof Tomaž Hren, se slovensko slovstvo ni kaj prida razmahnilo. Predvsem se zdi pomenljivo, da v stotih letih med zadnjo tretjino sedemnajstega in zadnjo tretjino osemnajstega stoletja v slovenščini niso nastajala čista leposlovna, fikcijska dela, ampak kvečjemu literarizirana, estetsko ozaljšana besedila religiozne narave. Prav zato slovenska literarna zgodovina tega obdobja nikoli ni pretirano cenila, o njem se – z izjemo morda kake priložnostne omembe Janeza Svetokriškega in njegovega Svetega priročnika – povečini tudi nismo učili v šolah. Tako se danes kaj lahko zdi, da med Jurijem Dalmatinom in Tomažem Linhartom slovenska književnost spi dolgo zimsko spanje, to pa slej ko prej le še utrjuje občutek, da je slovenska literatura obremenjena z nepremostljivim zaostajanjem za Evropo, kjer je – posebej v sedemnajstem stoletju – cvetel barok z Miltonom in Donnom v Angliji pa Gongoro v Španiji, Grimmelshausnom v Nemčiji ter Racinom in Molierom v Franciji. To razmeroma preprosto pa vendar precej razširjeno sodbo o slovenskem slovstvu 17. in 18. stoletja zdaj postavlja pod vprašaj dr. Alen Širca, predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki je pred nedavnim pri založbi Kulturno-umetniškega društva Logos izdal študijo Slovenska baročna literatura v evropskem kontekstu. Do kakšnih novih spoznanj se je Alen Širca pravzaprav dokopal, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Odajo je pripravil Goran Dekleva. Na fotografiji: spomenik Janezu Svetokriškemu v Vipavskem Križu (Goran Dekleva)

54 min 15 s

28.07.2017

Arhaična glasba

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

51 min 17 s

21.07.2017

Prvotiski

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

52 min 14 s

14.07.2017

Hana Stupica

Hana Stupica je kot meteor zasijala na slovenski likovni sceni pred tremi leti, ko je zahvaljujoč svojim ilustracijam k Rokavički, ukrajinski ljudski pripovedki, postala doslej najmlajša prejemnica nagrade Hinka Smrekarja, najvišjega slovenskega priznanja na področju ilustracije. No, od takrat so se njenim nagrajenim podobam merjasca, volka, miške in drugih junakov iz Rokavičke pridružile še številne druge živali – na primer mandril, ki ob branju Miltonovega Izgubljenega raja srka škotski viski, pa na kavču udobno zleknjeni ježevec, ki si žejo gasi z jabolčnim moštom, in novogvinejski golob, ki samovšečno motri lasten odsev v zrcalu. Del tega minuciozno izrisanega bestiarija Hane Stupica je od konca prejšnjega meseca na ogled na razstavi v ljubljanski galeriji Krka. Kaj pa njegovo avtorico žene k ustvarjanju, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. S Hano Stupica se je pogovarjal Goran Dekleva. na fotografiji: Hana Stupica - Mandril (objavljeno z dovoljenjem avtorice)

40 min 17 s

07.07.2017

Nove tehnologije in evolucija slovenskega jezika

Sociologi medijev sicer ugotavljajo, da se v našem času vse bolj krepi moč vizualnih sporočil, toda to še zdaleč ne pomeni, da pišemo manj kakor nekdaj. Prav nasprotno; vneto si pošiljamo e-pisma in sms-sporočila, zavzeto tvitamo, komentiramo in blogamo, na spletnih družabnih omrežjih pa je dobro zasukan stavek seveda eden nepogrešljivih pripomočkov tistih, ki pazljivo oblikujejo oziroma negujejo svoje uporabniške profile. Velik del te pisne produkcije očitno ni namenjen zasebni rabi, ampak stopa v javni prostor. In če so pred desetletji veliko večino javnosti namenjenih sporočil še pred objavo pregledali uredniki in lektorji, je danes povečini edini, ki skrbi za pravopisno ustreznost objavljenega besedila, kar njegov avtor sam. Kolikor pa večina piscev, razumljivo, ni seznanjena z vsemi podrobnostmi in posebnostmi knjižne slovenščine, se v visoko pisno normo vse pogosteje in vse hitreje tihotapijo elementi običajnega, pogovornega jezika. Jezikoslovci te nove elemente seveda skrbno spremljajo in analizirajo ter nekatere izmed njih tudi povzdignejo na raven nove knjižne norme. Kako se pod vplivom novih tehnologij spreminja slovenščina, pa smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom je bila dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

54 min 43 s

30.06.2017

Subkulture

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

52 min 14 s

23.06.2017

Simboli v Plečnikovi arhitekturi

Kdorkoli je kdaj stal pred poslopjem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, se je bržkone vprašal, čemu je njen arhitekt, Jože Plečnik, sicer monumentalno stavbo projektiral tako, da glavni vhod v zgradbo ni s široke in sončne Vegove ulice, kakor bi se zdelo povsem naravno, ampak ga je raje umestil na nekako stransko, majhno, ozko in senčnato Turjaško ulico. Ga je naš največji arhitekt, od čigar smrti zdaj mineva že polnih šestdeset let, v tem primeru kratko malo polomil? – No, bralke in bralci poljudno pisane knjige Simboli v Plečnikovi arhitekturi, ki jo je Andrej Hrausky, ugledni arhitekt in arhitekturni kritik, pred nekaj meseci izdal pri založbi Lili in Roza, se bodo podučili, da je imel Plečnik za svojo odločitev še kako pretehtane argumente, da je torej v njegovi nenavadni, na prvi pogled kontra-intuitivni odločitvi skrit pomen, ki na bolj ali manj ozaveščeni ravni še danes nagovarja uporabnike in obiskovalce NUK-a. In kar velja za knjižnico, velja tudi za večino drugih mojstrovih projektov – Plečnik je namreč, kakor prepričljivo dokazuje Hrausky, utilitarne oziroma funkcionalne aspekte svojih arhitekturnih projektov znal vedno znova zasukati tako, da jih je uspešno dopolnil oziroma nadgradil z globljimi simbolnimi sporočili. Kakšna ta sporočila pravzaprav so, pa smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred našim mikrofonom je bil prav Andrej Hrausky. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: vhodna vrata v ljubljanski NUK, detajl (Goran Dekleva)

50 min 40 s

16.06.2017

Marija Terezija

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

58 min 20 s

09.06.2017

Grobna umetnost stare Kitajske

Nekako med letoma 200 pred in 200 po Kristusu je kitajska država doživela svojo prvo zlato dobo, vladarji iz dinatsije Han pa so v tem času vladali večjemu ozemlju in večjemu številu duš, kakor njim sočasni cesarji v Rimu. Kako zlata je ta doba bila, lahko razmeroma natančno razberemo iz tedanje grobne umetnosti – tako iz same arhitekture orjaških grobnic kakor iz umetelno izdelanih predmetov, ki so jih Kitajci pokopavali s pokojnimi velikaši. Ob tem pa velja še posebej poudariti, da se v teh predmetih ne zrcali le neverjetno tehnično znanje kitajskih arhitektov, kamnosekov, lončarjev, zlatarjev in drugih mojstrov, ampak lahko v njih razbiramo tudi kompleksne sisteme kozmoloških predstav in religioznih verovanj. In prav ta preplet stare kitajske poduhovljenosti in tehnične odličnosti smo vzeli v precep v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom je bila sinologinja in umetnostna zgodovinarka dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, ki je tej temi posvetila obsežno razpravo V svetu nesmrtnih bitij – grobna umetnost dinastije Han in njena kozmološka zasnova, ki je nedavno ugledala luč sveta pri založbi Filozofske fakultete. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Na fotografiji je upodobljen kult čaščenja prednikov; rezbarija na kamnu, dinastija Han (Wikipedia)

49 min 4 s

02.06.2017

Poti samurajev

Ta teden je v Narodnem muzeju Slovenije vrata odprla pregledna razstava Poti samurajev – japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem. Obiskovalkam in obiskovalcem se tako ponuja odlična priložnost, da si ogledajo umetelno izdelane meče, bodala, oklepe in šleme, ki so jih v srednjem in zgodnjem novem veku uporabljali pripadniki znamenite japonske vojaške oziroma bojevniške kaste. Pri tem se zdi še posebej zanimivo, da prav vse razstavljene predmete hranijo bodisi naše muzejske institucije bodisi slovenski zasebni zbiralci. Vendar pa razstava še zdaleč ni intrigantna le zato, ker posredno dokazuje, da v zadnjih sto petdesetih letih med Slovenci ni manjkalo zaljubljencev v zgodovino in kulturo dežele vzhajajočega sonca, zaljubljencev, ki so med obema državama stkali številne vezi in na razstavi predstavljene predmete navsezadnje tudi pripeljali v Slovenijo, ampak je pozornosti vredna tudi zato, ker nam omogoča bogat vpogled v prav poseben, z našega gledišča menda precej nenavaden svetovni nazor, ki so si ga samuraji izgradili v teku številnih stoletij. Kako so se torej vrednote, kot so čast, poslušnost, dolžnost, asketizem in samožrtvovanje, strnile v samurajevo vdano pripravljenost umreti in kako je bil ta samurajski prezir do smrti zlorabljen v kontekstu japonskega imperializma v dvajsetem stoletju, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gosta pred mikrofonom sta bila zgodovinar dr. Tomaž Lazar, avtor razstave Poti samurajev, in japonolog dr. Luka Culiberg z Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Na fotografiji: utrinek z razstave Poti samurajev v Narodnem muzeju Slovenije (Goran Dekleva)

52 min 56 s

26.05.2017

Slovenci o Afganistanu

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

54 min 42 s

19.05.2017

Ljubezen in plačilo

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

54 min 39 s

12.05.2017

Slikar Tone Kralj

V tokratnem Kulturnem fokusu govorimo o slikarju Tonetu Kralju. V knjigi Tone Kralj in prostor meje, njen avtor, dr. Egon Pelikan, predstojnik Inštituta za zgodovinske študije pri koprskem Znanstveno-raziskovalnem središču, osvetli razmeroma slabo poznano poglavje Kraljevega ustvarjanja. Pelikan je pod drobnogled vzel kakih 50 primorskih cerkva, ki jih je umetnik v celoti ali vsaj deloma poslikal med letoma 1921 in 1945, v času torej, ko je bila Primorska pod Italijo, in pokazal, da je Kralj tako rekoč pred nosom fašističnih oblasti dobri dve desetletji pogumno in sistematično ustvarjal freske, na katerih so sicer zlahka prepoznavni, klasični svetopisemski prizori in motivi uslikani tako, da tradicionalno versko vsebino spajajo z antifašističnimi, slovensko domoljubnimi sporočili. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. Na sliki: Križev pot; freska v župnijski cerkvi sv. Martina v Hrenovicah, 1942/43; Foto: Goran Dekleva

53 min 23 s

05.05.2017

Človek vesolje, vesolje človek

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

54 min 34 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov