Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

741 epizod

Jezikovni pogovori

741 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

30.04.2019

Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora

Od komunikacijskih potencialov lutke kot spodbude za učenje govora do orodij nevrolingvističnega programiranja pri poučevanju govora – na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je končal 4. Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora, na katerem so strokovnjaki z različnih področij predstavili izzive, povezane z govornim izražanjem v različnih izobraževalnih ustanovah – od vrtca do univerze. Več v oddaji Jezikovni pogovori. Naši gostji bosta vodji simpozija, prof. dr. Katarina Podbevšek in dr. Nina Žavbi.


23.04.2019

Tiskane knjige so še vedno najboljše za poglobljene vsebine

Več kot 100 znanstvenikov z vsega sveta je podpisalo Deklaracijo o prihodnosti branja v dobi digitalizacije. »Ena ključnih ugotovitev podpisnikov deklaracije iz Stavangerja je, da bralci besedilo bolj preskakujejo, da precenjujejo svoje znanje in razumevanje ter da se slabše osredotočajo, kadar berejo z zaslona, kot kadar berejo s papirja. Natančen pregled 54-ih raziskav z več kot 170.000 udeleženci je pokazal, da bralci dolga neumetnostna besedila razumejo slabše, kadar jih berejo z zaslona.« O tem, zakaj so tiskane knjige še vedno najboljše za branje poglobljenih vsebin, smo se pred začetkom projekta Noč knjige pogovarjali s profesorjem bibliotekarstva na ljubljanski filozofski fakulteti Mihom Kovačem. Vir fotografije: Belinda Cave/Pixabay


16.04.2019

Jezikovni manevri tujih družb na slovenskih sodiščih?

Nekdanji imetniki slovenskih delnic morajo na slovenskem sodišču zagotavljati prevode tujim družbam, ki so jih prišle iztisnit in poslovat v Slovenijo, opozarjajo pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev. Ali se mednarodne korporacije z zahtevo po prevodu na slovenskih sodiščih izogibajo tožbi, ali pa gre za uveljavljen postopek, v katerem mora tožnik poskrbeti za prevod v jezik, ki ga tožena stranka razume? O jezikovnih dilemah v konkretnih primerih malih delničarjev smo se pogovarjali s Kristijanom Verbičem, predsednikom Vseslovenskega združenja malih delničarjev, in Miho Kuničem, odvetnikom. Foto: BoBo


09.04.2019

Kaj vse lahko jezikovne tehnologije olajšajo slepim, slabovidnim in starejšim?

Pametne tehnologije naj bi nam v prihodnje olajšale življenje, saj bomo lahko delili govorne ukaze najrazličnejšim napravam. To bo v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, saj jim ne bo treba iskati stikal ali brskati po zaslonih pametnih naprav. Potrebe po takih tehnologijah pa se bodo večale tudi zaradi hitro starajoče se družbe. Kako daleč je tak razvoj? Kaj vse bi lahko jezikovne tehnologije že danes olajšale slepim in slabovidnim? Kako bo to vplivalo na rabo brajice? Gost je Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. foto: Pixabay


02.04.2019

Proti potujčevanju mladine

Čeprav je bila od leta 1848 slovenščina učni predmet v habsburški monarhiji, to še ne pomeni, da je celotno šolanje potekalo v slovenščini. Nemščina je bila za slovenske otroke velika ovira, saj zaradi nje mnogi niso mogli zaključiti šolanja, doštudirati in doseči boljših akademskih služb. O jezikovnih izzivih slovenskih otrok in učiteljev v habsburški monarhiji v pogovoru z dr. Alenko Divjak, avtorico knjige Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860-1918.Foto: turizem-sentjur.com


26.03.2019

Zoper razvrednotenje slovenskega znanstvenega jezika

Slovenski znanstveni jezik stopa po poti razvrednotenja, tako menijo pri Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Nasprotujejo temu, da bi bila angleščina vnaprejšnji kriterij in pogoj večvrednosti znanstvenih člankov: “Ne more biti nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine que non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne oporekamo torej potrebi, da se z visokim številom točk ovrednoti objava člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini.” Gosta sta profesor za področje računalništva in informatike akad. dr. Ivan Bratko in profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture ter znanstveni svetnik na INR dr. Dean Komel, člana komisije, ki imata različna stališča.


19.03.2019

Resnice jezika

Jezik je sredstvo, ki temeljno določa, kako si razlagamo svet okrog nas. S svojo strukturo nam postavlja pogoje spoznavanja in pomene, skozi katere zremo na dejstva okrog nas. Jezik ima notranje argumentacijske potenciale, ki vplivajo na moč argumentov. Njihovo razumevanje pa je odvisno tudi od tega, skozi kateri medij dobivamo jezikovne informacije, kar se še posebej kaže v obdobju digitalizacije. O jezikovnih resničnostih, ki vplivajo na dojemanje resnice, v pogovoru z rednim profesorjem retorike in argumentacije, direktorjem Pedagoškega inštituta Igorjem Ž. Žagarjem.


12.03.2019

Govornost literarnih besedil

Številni so prepričani, da je uspešna govorna interpretacija literarnih besedil odvisna predvsem od navdiha, nadarjenosti in intuicije. Profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Katarina Podbevšek pa meni, da je za učinkovito govorno izvedbo potrebno predvsem specifično znanje, ki zahteva od govorca, da zna razbrati namige t. i. govornosti v samih besedilih. Podrobneje o tem, na kaj vse morajo biti študenti igre pozorni, ko se pripravljajo na govorno interpretacijo poezije, proze in dramatike, v tokratni oddaji.


05.03.2019

Stara indijščina ali sanskrt

Obdobje vedske stare indijščine je trajalo približno od leta 1500 do 500 pred našim štetjem. V tem času so nastale velike zbirke bogoslužnih besedil, bolj znane kot vede. Sanskrt ima še danes status svetega jezika in je eden od uradnih jezikov Indije. V oddaji gostimo docenta za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, dr. Luka Repanška.


26.02.2019

Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

Pisanje z roko nam ni več tako domače kot včasih. Veliko prej natipkamo pismo po elektronski pošti, kot pa napišemo klasično pismo. Kaj se dogaja pri pisanju z roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Ali naj se otroci še učijo pisanja z roko ali zadostuje, da se naučijo tipkati? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvezdanom Pirtoškom.


19.02.2019

Prekmurski jezik in kultura v osnovnih šolah

Pred prihajajočim dnevom maternega jezika oddajo namenjamo učenju prekmurskega jezika v osnovnih šolah. Prekmurščina ni le narečje, ampak je jezik z znanstveno slovnico in knjižno tradicijo. Zaenkrat lahko učenci prekmurski jezik spoznavajo v obliki interesne dejavnosti, pobudniki pa si želijo, da bi uvedli tudi izbirni predmet, ki bi še poglobil znanje med Prekmurci o njihovi jezikovno-kulturni dediščini. Spoznavanje teh vsebin se lahko uveljavi tudi na kateri od ljubljanskih šol, saj v prestolnici živi veliko mladih prekmurskih družin in njihovih otrok. Mogoče bodo pobude uspešnejše letos, ob 100-letnici priključitve Prekmurja matični domovini.


12.02.2019

Kakšni retoriki smo Slovenci?

Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je bil redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar. Izhodišče pogovora je bila knjiga »učitelj kot retorik«.


05.02.2019

Konceptualizacija “časa” v frazeologiji

Frazemi in pregovori s sestavino pojma »čas« - na primer "čas je denar", "čas debelih krav", "čas ga je prehitel" - nam veliko povejo o človekovem dojemanju te neoprijemljive in abstraktne dimenzije. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo o pojmu časa in konceptualiziranju časa v frazeologiji pogovarjali z dr. Melanijo Lariso Fabčič. Vabljeni k poslušanju! Foto: Aron Visuals


12.12.2017

Jeziki Alme M. Karlin

Alma M. Karlin je tako močno verjela vase in v svoje znanje jezikov, da se je odpravila na pot okoli sveta. Jeziki ji niso pomagali le pri sporazumevanju, ampak tudi pri financiranju poti. Ko je prispela v Peru, je bilo prvo, kar je storila, to, da je v časopisu objavila oglas o poučevanju jezikov. Odziv je bil dober in Alma je bila prepričana, da bo tako zlahka prepotovala svet. Na Japonskem je učila italijanščino, v Peruju angleščino, na Havajih pa je prevajala strokovno literaturo v nemščino. Alma Karlin je govorila najmanj 10 jezikov. Že leta 1908 je v Celju odprla jezikovno šolo. O tem, kako je znanje jezikov pomagalo Almi M. Karlin na poti okoli sveta, smo se pogovarjali z Barbaro Vrtovec, kustosinjo, etnologinjo in kulturno antropologinjo. Ob tem pa nismo mogli spregledati nekaterih vznemirljivih in pretresljivih dogodkov iz Alminega življenja.


22.01.2019

Jezikovni ples gluhoslepih

Med najzanimivejše načine sporazumevanja človeka bi lahko uvrstili jezik gluhoslepih. Osnova različnih metod je dotik, primerjamo pa ga lahko s plesom, med katerim se hitro pokaže skladnost sporazumevajočih se plesalcev, ki je ključna za tak prenos informacij. Kaj vse je mogoče sporočati z jezikom gluho-slepih? Gostja je Simona Gerenčer Pegan, soustanoviteljica Združenja gluho-slepih Slovenije Dlan.


15.01.2019

Kakšne bodo jezikovnopolitične odločitve za prihodnje petletno obdobje?

Jezikovnopolitične odločitve in ukrepe za naslednje petletno obdobje naj bi usmerjal novi nacionalni program za jezikovno politiko. Na ministrstvu za kulturo so se o osnutku izrekli strokovnjaki, ki so bili do njega precej kritični. Njihove odzive smo zbrali v tokratni oddaji.


08.01.2019

Vodnik je prvi uvedel besedo slovar

Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? To je le manjša zanimivost od vseh prvenstev tega očeta slovenske proze, pesnika, publicista, slovaropisca, urednika, prevajalca, duhovnika in pedagoga, ki je dosegel, da je slovenščina postala učni jezik. Pomena Vodnikovega dela so se zavedali tudi njegovi sodobniki. Po njegovi smrti so s prireditvami in prostim dnevom praznovali Vodnikov rojstni dan. Na dan 200. obletnice smrti smo se o Vodnikovem življenju in delu pogovarjali z doc. dr. Andrejo Legan Ravnikar, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


25.12.2018

Beseda leta 2018

Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje sta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič. Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk.


18.12.2018

Triglav, jezikovni fenomen

Vrh Triglava je bil prvič dokumentirano osvojen pred 240 leti. Obrisi njegovega poimenovanja pa segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev.


11.12.2018

Cankarjeve stilistične mojstrovine

Za slovnico se res nisem zanimal nikdar v svojem življenju. Kadar pišem, mi je edina skrb, da jasno povem, kar mislim, in pa, da natanko do najtišje nijanse čuti z mano tisti, za kogar pišem, je zapisal Ivan Cankar. Na dan stoletnice njegove smrti smo osvetlili nekatere Cankarjeve stilistične mojstrovine. Gostja je Mojca Smolej, izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov