Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
734 epizod
734 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v nadaljevanju pogovora s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture. (Na fotografiji: slap Hukou na Rumeni reki z značilno barvo zaradi puhlice. Vir: Wikipedia.)
Kitajska je, kar zadeva jezik, v marsičem nekaj posebnega. Pri tako veliki državi s tako številnimi prebivalci je razumevanje jezika in narečij zelo drugačno kot pri nas. Kitajsko pisavo so poenotili pred 2.000 leti, njeni začetki pa segajo 3.000 let v preteklost. Za predhodnice pismenk se štejejo znaki, ki so jih vrezovali v živalske kosti in želvje oklepe. Časovno drugačen pa je razvoj govorjenega jezika, ki je bil standardiziran šele v 20. stoletju. O lastnostih in razvoju kitajskega jezika se bomo pogovarjali s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika. Razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture.
Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije sodi danes med največje službe za simultano tolmačenje. Pred jutrišnjim evropskim dnevom jezikov bomo osvetlili nekaj mejnikov, ki so pripeljali do takšne organiziranosti tolmačenja. Začeli bomo pri Nürnberških procesih proti vojnim zločincem v letih 1945/1946, ki veljajo za velik napredek na tem področju. Prispevali so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali prek slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi. (Ponovitev oddaje.)
Slovenščina na spletu ne izumira. Spletno sporazumevanje ni nerazumljivo in ni neberljivo. Na spletu se kažeta bogastvo in različnost slovenščine. To je nekaj spoznanj nacionalnega projekta JANES (Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine), ki zajema besedila tvitov, blogov, forumov in komentarjev na novice in članke v Wikipediji. V tem triletnem projektu je sodelovalo 12 raziskovalcev in 16 študentov s Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštituta Jožefa Stefana. Gostja oddaje je doc. dr. Darja Fišer, vodja tega temeljnega raziskovalnega projekta.
Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje bomo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih ne bomo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. (Ponovitev oddaje.)
Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa se skuša z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je bil Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. (Ponovitev oddaje.)
V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN.
Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Kako to vpliva na širjenje revščine in kakšna so mednarodna priporočila za to afriško državo? Gostja JE Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN.
Filozofska fakulteta v Mariboru, skupaj s še dvema fakultetama, in sicer pedagoško in fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko iz Maribora, od lani izvaja projekt z naslovom Slovenščina na dlani. Sofinancirata ga Ministrstvo za kulturo in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, končan pa naj bi bil leta 2021. Dr. Natalija Ulčnik s Filozofske fakultete v Mariboru je Nataliji Sinkovič pojasnila, kakšni so njegov namen in cilji.
Queerovsko jezikoslovje je nastalo v devetdesetih letih v Združenih državah Amerike. Hotenja queerovskega jezikoslovja so povezana z destrukcijo močnih družbenih binarizmov (ženska – moški, heteroseksualec – homoseksualec), pa tudi heteronormativnosti. Več o queerovskem jezikoslovju, pa tudi o nedavnem sklepu senata Filozofske fakultete, da bodo v internih pravilnikih uporabljali ženski slovnični spol kot nevtralnega – ta je v javnosti sprožil burne reakcije – v tokratni oddaji. Z gostom oddaje dr. Vojkom Gorjancem, rednim profesorjem na oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete, se je pogovarjala Maja Žvokelj. Vir foto: thinkstock
Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom se bomo pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika.
Nastanek esperanta je bil tesno povezan z ideali. Njegov avtor Ludvik Lazar Zamenhof je verjel, da lahko skupni mednarodni jezik pripomore k miru v svetu. Esperanto je tako več kot le jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Pred svetovnim dnevom esperanta, ki bo 26. julija, je gost oddaje Vinko Ošlak, nekdanji predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN.
Le 0,8 odstotka Slovencev bi slovar vrglo v smeti ali ga dalo v reciklažo, če bi pri urejanju sorodnikove zapuščine našlo znan enojezični slovar. Večina vprašanih (81,4 %) bi slovar obdržala. Popolnoma drugačen pa je odstotek pri Belgijcih, Fincih in Dancih. Med njimi bi se jih kar 30 odstotkov slovarja znebilo. Vprašanje je bilo zastavljeno v okviru raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Opravljena je bila v sklopu dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo in je vključevala 29 držav, pri izvedbi pa je sodelovalo 58 raziskovalcev iz celotne Evrope. Raziskava je lahko v pomoč pri načrtovanju izdaje novih enojezičnih slovarjev. Gosta oddaje sta bila dr. Špela Arhar Holdt in dr. Iztok Kosem s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.
Jezikoslovec pater Stanislav Škrabec, ki velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja, je bil po svoji metodologiji in načinu pisanja upornik. Ni mu bilo dovoljeno objavljati jezikoslovnih zapisov drugje kot v verskem časopisu Cvetje z vertov sv. Frančiška. Škrabec je želel, da bi bila slovenščina sprejemljiva za večji krog ljudi, zato se je upiral purizmu in salonski slovenščini. O tem, kakšen upornik je bil, v pogovoru s Hotimirjem Tivadarjem z oddelka za slovenistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Ob 100-letnici njegove smrti Škrabčevo delo predstavljajo tudi na Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo.
Številni namenjajo julijske počitnice počitku, 111 tujcev iz 23 držav pa se na Filozofski fakulteti v Ljubljani intenzivno uči slovenščino in spoznava različne razsežnosti naše kulture. Zakaj namenijo svoj del dopusta učenju slovenščine in kaj vse so jim pripravili na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Med udeleženci je Francoz, ki v Pragi v češkem jeziku uči slovensko slovnico.
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
20. junija obeležujemo svetovni dan beguncev. Prosilcev za status begunca ali subsidiarne zaščite je zaradi sodobnega trenda migracijskih tokov v Evropi zadnja leta več, posledično pa se povečujejo tudi potrebe po tolmačenju iz jezikov, ki jih govorijo prosilci. V oddaji vam bomo predstavili poklic tolmača v postopkih za priznanje mednarodne zaščite. Naš gost bo izkušen prevajalec/tolmač Peter Umek, zaposlen na Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Ministrstva za notranje zadeve, ki ima pisarno v azilnem domu v Ljubljani. Umek je tudi avtor učbenika Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite, ki je pred kratkim izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. foto: Bobo
V osrčju Benečije, ki je dom avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev ob prvem obhajilu. Po sledeh te prepovedi je odšla zamejska dopisnica Mirjam Muženič, ki se je pogovarjala z enim zadnjih Čedermacov, monsignorjem Marinom Qualizzo.
Ocenjuje se, da je jezikovna industrija četrta najhitreje rastoča industrija na svetu. Obsegala naj bi kar 38 milijard evrov. Ob tem je dobra novica, da naj bi največja podjetja prevajala v okrog 200 jezikov, saj se izdelki prodajajo veliko bolje, če se jih predstavlja v lokalnih jezikih. Angleščina tako ni vedno v ospredju. O jezikovni industriji, njenih poklicnih zanimivostih in študijskem programu, ki bi lahko izobraževal prihodnje digitalne jezikoslovce, v torkovih Jezikovnih pogovorih s prof. dr. Špelo Vintar.
Delia Carmela Chiaro je profesorica na oddelku za prevajanje in tolmačenje Univerze v Bologni. Rojena je bila v Veliki Britaniji, že desetletja pa živi in dela v Italiji. Glavna področja njenega raziskovanja so filmsko in televizijsko prevajanje, humor in medkulturna komunikacija. V oddaji Jezikovni pogovori boste slišali nekaj odlomkov iz pogovora, ki ga je imel z dr. Delio Carmelo Chiaro na sejmu akademske knjige LiberAc predstojnik oddelka za prevajalstvo dr. David Limon, ter poglavje iz njene knjige z naslovom Jezik šal; analiza besedne igre, ki je izšla leta 1992.
Neveljaven email naslov