Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Morje in mi

361 epizod

Morje in mi

361 epizod


V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

04.04.2018

Patricija Mozetič nova vodja Morske biološke postaje Piran

Morska biološka postaja Piran bo prihodnje leto praznovala pol stoletja. Priprave na ta pomemben dogodek bodo kmalu stekle. Nastajajo pa že zamisli, kako ga bodo obeležili, nam je med drugim povedala nova vodja te raziskovalne enote Nacionalnega inštituta za biologijo Patricija Mozetič. V prihodnosti si za to edino slovensko ustanovo, ki se ukvarja z raziskovanjem Jadranskega morja in spremljanjem njegove kakovosti, želi bolj stabilno financiranje. Zdaj si morajo namreč na trgu sami zagotoviti skoraj polovico denarja. Patricija Mozetič je gostja tokratne oddaje.


04.04.2018

'Rjoveči' gvati in rdeča luč za spremembe davka na tonažo

Ste se kdaj vprašali, kakšne zvoke oddajajo ribe? Denimo gvati? Kakšen je njihov zven, boste lahko med drugim slišali v tokratni oddaji. Obiskali smo namreč Center morske biodiverzetete v naravnem morskem rezervatu Miramar na Tržaškem ali BioMA. Tu smo se med drugim sprehodili skozi tako imenovane zvočne tuše in v morskem tunelu občudovali organizme, ki oddajajo svetlobo. Slišali boste tudi, da večinski lastnik Splošne plovbe, nemški ladjar Doehle, napoveduje celo možnost odhoda iz Slovenije. Razlog naj bi bil zavrnjen popravek zakona o davku na tonažo. Ta davek je namreč svojevrstna državna pomoč, saj v primeru ladjarjev nadomešča običajni sistem davka od dobička pravnih oseb. Foto: Riserva marina Miramare (Morski rezervat Miramar)


19.03.2018

Modra ekonomija za slovensko obalo

Kako na dobrih 46-ih kilometrih slovenske obale trajnostno uskladiti razvoj raznolikih dejavnosti kot so turizem, ribištvo, solinarstvo in ladjarstvo? Smernice za dolgoročno načrtovanje tako imenovane 'modre ekonomije' bomo v Sloveniji dobili v prihodnjih treh letih. Do leta 2021 mora namreč Slovenija kot članica Evropske unije sprejeti pomorski prostorski načrt. Za slovensko obalo pa je najprej potrebno oblikovati skupno vizijo razvoja in vzpostaviti zdaj manjkajoča enotna pravila urejanja, je za našo oddajo povedal Slavko Mezek z Regijske razvojne agencije za Južno Primorsko. Foto: Lea Širok


12.03.2018

Dan pomorstva

Celotna slovenska politika mora postati prijaznejša do morja in pomorstva, je za našo oddajo ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, povedal strokovnjak za pomorsko pravo, Marko Pavliha. Predstavljamo tudi knjigo o potovanjih slovenskih pomorščakov po svetu, ki jo je napisala Bogdana Marinac iz Pomorskega muzeja. \t


05.03.2018

Morski datlji? Ne, hvala!

Slovenija je morske datlje zaščitila že leta 1993, vendar na Zavodu za varstvo narave ugotavljajo, da zaščita v praksi ni zaživela, kot bi morala. Pomanjkljiva sta tako nadzor nad prodajo, kot ohlapna zakonodaja. Gostinci zato te okusne morske sadeže 'pod mizo' še vedno ponujajo gostom. To pomeni, da nabiralci morskih datljev še naprej povzročajo nepopravljivo škodo, ko nekaznovano uničujejo morsko dno in posledično ogrožajo biodiverziteto, ribištvo ter turizem. Na črno nabrane školjke so vprašljive tudi z vidika prehranske varnosti. Zakaj je na vprašanje »Morski datlji?«, vedno treba odgovoriti: »Ne, hvala,« se je pozanimala Lea Širok.


26.02.2018

S tovorno ladjo Goranka na Daljni vzhod

Tokrat smo se odpravili na Daljni vzhod. O potovanju, ki sta ga z Goranko, ladjo Splošne plovbe, začela na Reki in zaključila v Osaki, pripovedujeta soustanovitelja Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, sinolog dr. Mitja Saje in japonolog dr. Andrej Bekeš. S svojimi dogodivščinami na večmesečni poti, ki sta jo deloma opravila tudi po kopnem, nas popeljeta v leto 1969. V čas globalnega študentskega gibanja, ki je pred pol stoletja zamajalo tradicionalne vrednote in s seksualno revolucijo odprlo pot liberalizaciji družbe. Naša sogovornika poudarjata, da je bila prav odprtost, ki sta jo na občutila na morju, značilna tudi za družbo.


19.02.2018

Je ključ dolgoživosti skrit v ožigalkarjih?

Možnosti uporabe matičnih celic morskih nevretenčarjev v biomedicini so, za razliko od izvornih celic človeka ter denimo miši in nekaterih vrst rib, dokaj neraziskane. Vendar pa ponujajo tudi ključ za razumevanje procesov regeneracije in s tem dolgoživosti. Iz njih bi prav tako lahko izdelali nove antibiotike, ki bi bili učinkoviti pri okužbah s superbakterijami, poudarjajo znanstveniki. O možnostih uporabe matičnih celic nevretenčarjev v biomedicini bodo v okviru evropskega projekta MARISTEM preučevali tudi raziskovalci iz Slovenije.


12.02.2018

Piran je imel edinstven dvižni most

Edini dvižni most čez morsko ožino na slovenski obali je do leta 1894 imel Piran. Več kot 300 let je v mestu povezoval bregova notranjega mandrača. A so ga v 19. stoletju porušili, potem ko so mandrač zasuli. Nastal je Tartinijev trg, Piran pa je ostal brez edinstvenega mostu, na katerega bi bile ponosne tudi Benetke. Zakaj je bil ta most tako poseben in kako bi ga lahko kot primer pomembne tehnične in pomorske dediščine vsaj virtualno znova oživili, nam je povedal poznavalec mostov Gorazd Humar. V pozabo pa ne sme utoniti niti zgodba o italijanski potniški velikanki Rex, je prepričan vsestranski ustvarjalec Marjan Kralj, ki je raziskovanju te zgodbe posvetil dober del svojega življenja. Foto: Arhiv Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran


29.01.2018

Dvigovanje morske gladine

Zaradi globalnega segrevanja ozračja se dviga morska gladina svetovnih oceanov. Odvisno od različnih scenarijev, se bo gladina morij po svetu do konca stoletja višja od 20 do 80 centimetrov, napovedujejo znanstveniki. Na Agenciji republike Slovenije za okolje predvidevajo, da se bo slovenski obali dvignila od 30 do 40 centimetrov. Kaj to dolgoročno pomeni za življenje v obalnih mestih in kako naj pri dolgoročnem načrtovanju prostora v povezavi z možnostjo pogostejših poplav razmišljajo načrtovalci prostora, nam bo v oddaji Morje in mi povedal hidrolog na Agenciji Republike Slovenije za okolje Igor Strojan. V oddajo vas vabi Lea Širok.


14.01.2018

Morje in mi

Pozanimali smo se, zakaj pri nas še nimamo pomorskega meteorološkega servisa. Obiskali smo tudi piranski Akvarij. Čeprav je januarja zaprt, se tam dogaja marsikaj zanimivega.


01.01.2018

Novo leto na tovorni ladji

Ladje v pristaniščih ob novem letu prižgejo praznične luči. Palube so okrašene z zastavami, slovesno je v notranjih prostorih. Posadka še posebej ob božiču in novem letu ustvari vzdušje, ki je podobno domačemu. Praznični so jedilniki, in jelka ne sme manjkati, nam je povedal Pirančan Enis Beganović. Na tovornih ladjah se je namreč deset let preizkušal v različnih poklicih. Bil je mornar, natakar in kuhar. Zato smo ga med drugim vprašali, kaj je pomorščakom kuhal na silvestrski večer in kako na barkah praznujejo novo leto. Zanimalo nas je tudi, kako zahtveni jedci so pomorščaki.


27.12.2017

V morju intimnosti

Območje Jadrana se lahko pohvali z izjemno podvodno morsko dediščino. Okrog tisoč eksponatov iz 60-ih muzejev iz vseh držav ob jadranski obali je prvič na enem mestu povezala velika mednarodna razstava »V morju intimnosti - podvodna arheologija pripoveduje o Jadranskem morju', ki je do prvega maja na ogled v nekdanji ribarnici v Trstu. Slovenijo s 13-imi eksponati predstavlja Pomorski muzej iz Pirana. Po razstavi se lahko z nami sprehodite v tokratni oddaji. Slišali boste tudi, zakaj je piranska barka Resnik, ki je bila decembra v središču pozornosti zaradi dražbe, pomemben del slovenske pomorske dediščine.


18.12.2017

Uveljavitev arbitražne razsodbe

Kako bodo slovenski ribiči lahko uveljavljali pravice, ki jih prinaša zakonodaja za uresničitev arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško? Kako so pristojne službe pripravljene na 29. december, dan, ko poteče šestmesečni pripravljalni rok tudi za uveljavitev morske meje? Zakaj ribiči menijo, da bodo spremembe zakona o morskem ribištvu poslabšale njihov položaj? Koliko je takšnih, ki bodo deležni odškodnin in finančne pomoči zaradi omejenih možnosti gospodarskega izlova? Kako na ta vprašanja odgovarjajo ribiči in vladni predstavniki, pa lahko slišite v tokratni oddaji.


14.12.2017

Gorelo je morje

V tokratni oddaji boste slišali, kako so naše pristojne službe pripravljene na morebitne nesreče na morju in na odpravljanje njihovih posledic na obali. 'Gorelo je morje' pa je naslov novega dela iz novejše pomorske zgodovine doktorice Nadje Terčon. Izšlo je ob letošnji petdesetletnici preimenovanja Mestnega muzeja Piran v Pomorski muzej Sergeja Mašere. Gre za prvo slovensko monografijo o narodnem junaku Mašeri, v katerem ga avtorica bralcu približa tudi z njegove človeške plati. Foto: Sergej Mašera (v ospredju) kot kadet na ladji Dalmacija leta 1931 (arhiv RTV Slovenija).


04.12.2017

Morje in mi

Tudi v oddaji Morje in mi gostimo Alenko Artnik, potapljačico na vdih, ki je v letošnjem letu osvojila več naslovov evropske in svetovne prvakinje. Pod morsko gladino bomo tudi v drugem delu, s podovodno fotografinjo Ireno Čok bomo govorili o čarih in izzivih podvodne fotografije.


26.11.2017

Morje in mi

V oddaji Morje in mi ne moremo mimo knjige Sinja obzorja, v kateri antropologinja Nataša Rogelja opisuje spoznanja o ljudeh, ki živijo in delajo na svojih barkah. Povezali se bomo z dopisnikom Jankom Petrovcem, ki je z reševalci organizacij SOS Mediterranee in Zdravniki brez meja plul na humanitarni ladji Aquarius v vzhodnem delu Libijskega morja. Slišali boste tudi, da je Uprava za pomorstvo tik pred nakupom specializiranih plovil za čiščenje obalnega morja v primeru onesnaženj.


20.11.2017

Plinski terminal Žavlje znova aktualen

Kako to, da nasprotovanje čezmejnih lokalnih skupnosti, strokovnjakov in nevladnikov v desetih letih ni ustavilo okoljsko in gospodarsko sporne naložbe v plinski terminal Žavlje? Kako lahko načrtovana plinska infrastruktura ogrozi morski ekosistem Tržaškega zaliva in katere so neposredne grožnje, ki jih predstavlja za okoliško prebivalstvo? Kako to, da na več deset tožb, ki so jih proti italijanski vladi zaradi podpore terminalu že pred sedmimi leti začele vlagati nevladne organizacije, dežela Furlanija Julijska krajina in lokalne skupnosti - letos denimo tudi ankaranska občina, še vedno ni nobene razsodbe? In zakaj država Slovenija pri omenjenih tožbah zoper Republiko Italijo nastopa le kot stranski udeleženec? Odgovore smo iskali v tokratni oddaji Morje in mi. Foto: Wikimedia Commons


02.11.2017

Trajnostni ribolov v Strunjanu

Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.


23.10.2017

Podvodna dela: ko potapljači 'dihajo skupaj'

Kdo so potapljači, ki ob nesrečah v pristaniščih ali na morju preverijo, kakšne so poškodbe ladje? Kako organizirajo potope, da pri teh nevarnih delih poskrbijo za kar največjo varnost sodelujočih? In kako se pri podvodnem delu na ladijskem dnu orientirajo? Pod železnim ladijskim dnom kompas namreč povsem odpove. Ob vsem je v koprskem pristanišču pri največjih tovornih ladjah med ladijskim in morskim dnom res majhen prostor za delo. Podrobnosti tega zahtevnega poklica v naši oddaji razkriva potapljaški inštruktor David Verlič iz izolskega podjetja Oceanik. Foto: Oceanik Izola


16.10.2017

Ubijamo oceane

Delež plastike v morjih je zaskrbljujoč. Leta 2050 bi lahko bilo v oceanih več plastike kot rib, če tega onesnaževanja ne bomo zaustavili. Predstavniki Evropske unije, nevladnih organizacij in gospodarstveniki so v začetku oktobra na konferenci na Malti oblikovali več kot 400 konkretnih ukrepov za omejitev onesnaževanja s plastiko. Pri iskanju rešitev za odpadno mikroplastiko so se združili evropski znanstveniki. V okviru pojekta GoJelly namreč preverjajo, kako bi meduze lahko uporabili denimo za izdelavo filtra za mikroplastiko. Projekt je pomemben tudi za Slovenijo, saj v njem sodelujejo znanstvenice piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Podrobneje o vsem v tokratni oddaji.


Stran 16 od 19
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov