Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Morje in mi

362 epizod

Morje in mi

362 epizod


V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

03.09.2018

Prenovljene zbirke Pomorskega muzeja dostopnejše za vse

Pomorski muzej se od junija lahko pohvali z novo podobo bogatih zbirk pomorske dediščine, predvsem pa z njihovo večjo dostopnostjo za vse obiskovalke in obiskovalce. Zdaj namreč lahko prav vsak razstavljene predmete doživi tako rekoč večdimenzionalno in z vsemi čuti. Občutite lahko denimo vonj ometa, gline, kamna, ki so jih pri gradnji uporabljali Rimljani. Razlage posameznih zbirk so na zaslonih dosegljive v slovenskem znakovnem jeziku. S prsti se lahko sprehodimo po vrstah in oblikah plovil, ki so skozi zgodovino plula po Sredozemlju. Edino tovrstno knjigo v Sloveniji so skupinsko zasnovali strokovni sodelavci muzeja in s tem zapolnili tudi vrzel v pomorskem zgodovinopisju. Dotaknemo se lahko več kot 30 replik muzejskih predmetov in zemljevidov v 3D tiskani tehniki. Vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po prenovljenem Pomorskem muzeju.


03.09.2018

Svetilnik Lanterna ponuja pogled na Tržaški zaliv

Obiskali smo svetilnik Lanterna v Trstu. Dokončno podobo je dobil v tridesetih letih 19. stoletja. Pristanišče s svetilnikom in velikim pomolom je v obdobju Habsburške monarhije utrdilo Trst kot glavno trgovsko pristanišče. Svetilnik Lanterna je obratoval vse do leta 1969, nadomestil pa ga je svetilnik Zmage, ki so ga postavili na vzpetino med Rojanom in Barkovljami. V zdajšnjih prostorih svetilnika Lanterna ima sedež tržaška sekcija italijanskega navtičnenga združenja "Lega navale Italiana". Tam si obiskovalci lahko sposodijo ključ in se povzpnejo po stopnicah vse do vrha, od koder se razprostira pogled na Tržaški zaliv in večji del mesta.


29.08.2018

Uporabljate rešilni jopič na čolnu?

Pomorski strokovnjaki izpostavljajo, da je največ smrtnih žrtev na morju zaradi utopitev. Večino nesreč s smrtnim izidom bi lahko preprečili, če bi na čolnih uporabljali rešilne jopiče. Na Hrvaškem bodo ti v prihodnjem letu obvezni. Pripravljajo namreč nov Pravilnik o plovilih. Kakšni so predpisi pri nas, kakšna je uporaba rešilnih jopičev slovenskih ljubiteljev čolnov in katere so najpogostejše kršitve varne plovbe smo se pozanimali v tokratni oddaji.


06.08.2018

Čezmejna gasilska enota za večjo varnost v Severnem Jadranu

Morje Severnega Jadrana je zaprto morje. Je morje, ki se ponaša s tremi velikimi pristanišči, v katerih se privezujejo ladje z vsega sveta. Je prometno morje, po njem plujejo velike tovorne ladje, tudi take, ki prevažajo nevarne snovi. Ob morebitnih nesrečah in požarih na ladji bi, zaradi bližine obale, razlitje nevarnih snovi lahko imelo resne posledice – tako za prebivalce, kot za okolje. Gasilci treh držav Slovenije in Italije in Hrvaške so se že pred desetimi leti odločili, da je za večjo varnost v našem morju, nujno skupno čezmejno sodelovanje. Odločitev zdaj dobiva vse bolj konkretno obliko. Z evropskim projektom NAMIRG vzpostavljajo čezmejno skupino za odzivanja na nesreče na morju v Severnem Jadranu.


27.07.2018

Navtične turiste vabi inovativna ponudba

Marine ob slovenski obali beležijo večji obisk od lanskega. V Portorožu imajo denimo oddane vse priveze za večje jahte. V izolski Marini so zadovoljni, da se je ustavil trend odhodov iz marine. Bolj oblegana so mestna pristanišča, predvsem v Piranu in Izoli. A so navtični turisti začeli odkrivati tudi koprski mandrač. Čez mejo, tako na Hrvaškem, kot v Italiji, pa navtični turizem dobesedno cveti. Tudi na slovensko obalo bi lahko, ob upoštevanju trajnostnega razvoja in naravnih danosti, ki niso primerljive s sosedama, lahko privabili več navtičnih turistov. Kako, pa smo preverili v oddaji.


27.07.2018

Kopalne vode spet odlične, kaj pa drugi odseki obale?

Mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je tudi po letošnjih prvih meritvah zelo primerna za kopanje. Slovenija sicer sodi v sam evropskih vrh glede kakovosti vseh kopalnih voda, lansko leto pa smo bili edina država s 100-odstotno odličnimi kopalnimi vodami na morju. Odseki morja, kjer strokovnjaki redno preverjajo mikrobiološko neoporečnost, so tudi povsem varni za kopanje. Ponekod - denimo v Koprskem zalivu - pa moramo biti glede kopanja bolj previdni. Še posebej po poletnih nevihtah z večjimi nalivi, poudarjajo na Morski biološki postaji Piran. Zakaj, pa med drugim odgovarjamo v oddaji.


20.07.2018

Nova uredba o hrupu razočarala Koprčane

Koprčani, ki živijo v neposredni bližini tovornega pristanišča, se počutijo izigrane zaradi nove uredbe o hrupu, ki jo je junija sprejela vlada. V njej je kot vir hrupa izločila tovorne ladje, obenem pa dejansko zvišala mejne vrednosti hrupa v pristanišču. Vlada, ki opravlja tekoče posle, je z uredbo, sporno tudi z vidika samega postopka sprejemanja, očitno podlegla zahtevam kapitala, zdravje prebivalcev pa postavila na drugi tir, poudarjajo meščani. Zato so se v okviru sicer neformalne civilne pobude pridružili nevladnim organizacijam, ki napovedujejo tožbe, ali so jih že vložili. V Luki Koper odgovarjajo, da ostajajo zavezani izvajanju vseh do zdaj napovedanih ukrepov za zmanjševanje hrupa v pristanišču. Podrobnejša stališča vseh vpletenih predstaviljamo v tokratni oddaji.


09.07.2018

Dan Poljšak in njegova Cassiopea

Študent lesarstva Dan Poljšak je v začetku meseca uresničil svoje sanje. V morje je splovil leseno dvojambornico, ki jo je s podporo svoje družine, pa tudi srednje pomorske šole in prijateljev začel graditi pred petimi leti. Ime je dobila po ozvezdju na severni nebesni polobli. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je sedem in pol metrov dolga Cassiopea prava zvezda morja. Kako je nastajala, koliko ur je zanjo porabil, pa tudi, ali je kdaj podvomil v svoj načrt in kako se je počutil, ko jo svojega škunerja spustil v morje, je povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.


02.07.2018

Ribičem je znova na voljo svetovalna pisarna

Slovenski ribiči so po letu dni, odkar je ugasnila ribiška svetovalna pisarna v Izoli, vendarle dočakali novo svetovalno pisarno, ki ima sedež v prostorih Morske biološke postaje v Piranu. Vlada je petletno koncesijo podelila Zavodu za ribištvo Slovenije, pisarno pa bo vodil biolog in oceanolog ter zunanji strokovni svetovalec Zavoda, Aleš Bolje iz Izole. Zadnja leta se ukvarja z ribiško zakonodajo Evropske unije, sicer pa ima na področju marikulture in svetovanja v ribištvu več kot tridesetletne izkušnje. Več o delovanju ribiške pisarne, pa tudi o razmerah v slovenskem ribištvu, nam bo povedal v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.


26.06.2018

Varen kopalni pas vzdolž naravnih kopališč

Vzdolž naravnih kopališč ob slovenski obali je Uprava za pomorstvo tudi letos z začasnimi plovkami označila 150-metrski morski pas, ki je namenjen zgolj kopalcem. Ti bodo tako varni pred motornimi in drugimi plovili, obenem pa je ukrep tudi okoljevarstven. Zbrali smo tudi nekaj nasvetov o tem, kako se varno odpravimo na plovbo, in se pozanimali, kaj lahko vsakdo naredi za ohranjanje in varovanje naravnih delov obale, pa tudi čistega morja.


26.06.2018

Kako varne so ladje, ki obiskujejo koprsko pristanišče?

Kako varne so tovorne ladje, ki prihajajo v koprsko pristanišče, smo se tokrat pozanimali pri pomorski inšpekciji. Pri sosedih, v Furlaniji Julijski krajini, bodo za varno poletje skrbeli v okviru trimesečne akcije Varno morje. V Fiesi pa je Mednarodna zveza za potapljanje invalidov gibalno oviranim otrokom omogočila edinstveno izkušnjo.


18.06.2018

Pustimo morju prostor

Danes nihče ne dvomi več, da plastični odpadki resno ogrožajo življenje v morju. S prehajanjem v prehransko verigo pa tudi zdravje človeka. Tej pereči tematiki sta bila letos namenjena tako svetovni dan okolja, kot svetovni dan oceanov. Na piranski enoti Zavoda za varstvo narave pa so tudi v okviru Dneva biotske raznovrstnosti opozorili, da je morju, še posebej tako majhnemu kot je slovensko, potrebno pustiti prostor. Zakaj? Zato da zaščitimo in ohranimo izjemno raznolikost življenja v našem morju. To namreč lahko hitro ogrozijo nepremišljeni in nepotrebni posegi v morje. Zato je tam, kjer je mogoče, potrebno ohranjati naravno O tem pa podrobneje v oddaji. Foto: Radio Koper


10.06.2018

Krajinski park Debeli rtič

Slovensko morje bo predvidoma še pred koncem poletja dobilo nov morski rezervat. Ankaranska občina bo namreč obstoječe zavarovano območje na Debelem rtiču razširila na obalni pas med zalivoma Valdoltra in Sveti Jernej. Na celotni dolžini bo zaščiten tudi morski pas, ki bo širok od 250 do 450 metrov. Narava Debelega rtiča je unikatna, poudarjajo pobudniki ustanovitve krajinskega parka, pomembno pa je, da bo to območje dobilo tudi upravljavca.


28.05.2018

Muzej školjk

V današnji oddaji Morje in mi bomo obiskali Muzej školjk v Piranu. Odprt je že sedem let. Ponaša se z več kot 4 tisoč eksponati, vsaj še enkrat toliko jih imajo v skladiščih, saj se že od samega začetka soočajo s prostorsko stisko. Obisk iz leta v leto narašča, veliko je obiskov učencev osnovnih šol iz cele Slovenije, prav tako pa se odpravijo tudi na predavanja po šolah po državi. V zadnjem času je piranski Muzej školjk postal med obiskovalci najbolj zaželjen majhen muzej v Istri. Lado Bandelj se je pogovarjal s kustosom Janom Simičem.


21.05.2018

Tradicionalno ribiško plovilo “istrski topo”

Zbirki tradicionalnih plovil Pomorskega muzeja se bo jeseni pridružila še replika tradicionalnega lesenega ribiškega plovila ‘istrski topo’. Devetmetrsko enojambornico bo gradil Tomi Sinožič iz Izole, sicer tudi predsednik lokalnega Društva starih bark, načrt zanjo pa je izdelal dr. Andrej Justin. Pri tem bo zanimivo, da bo ladjedelska delavica v Monfortu v Portorožu ves čas odprta tudi za javnost. Predvsem pa se bodo gradnje lesenega plovila iz prve roke učili tudi dijaki pomorske šole. Replika istrskega topa bo tako pomembno prispevala k prenosu nesnovne pomorske kulturne dediščine. Da se to znanje izgublja, govori tudi podatek, da se je na javni razpis Pomorskega muzeja prijavil zgolj Sinožič. Z gradnjo bo začel junija. Več v naši oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.


18.05.2018

Barviti svet raznolikih polžev zaškrgarjev

Ste že kdaj slišali za morskega zajčka? No, to je le eden od predstavnikov izjemno raznolike družine polžev zaškrgajev, s katerimi je bogato naseljeno slovensko morje. Skupno jim je, da nimajo hiške, da so izjemno barviti in nenavadnih oblik. Prav zato so tudi zelo priljubljeni med podvodnimi fotografi. Ti nenavadni polži so zdaj predstavljeni v obširni znanstveni monografiji "Polži zaškrgarji slovenskega morja". Delo je plod večletnega raziskovanja treh sodelavcev Morske biološke postaje Piran: Lovrenca Lipeja, Domna Trkova in Boruta Mavriča. Kot poudarjajo, so bili nad nekaterimi ugotovitvami tudi sami presenečeni. Zakaj, pa boste izvedeli v tokratni oddaji.


10.05.2018

Umazanija priplavala na površje

Mestna pristanišča, plaže, pa tudi nedostopne dele slovenske obale so med prvomajskimi prazniki napolnili odpadki, ki jih je naplavilo morje. Po oceni pristojnih služb obseg tokratnega onesnaženja ni bil zaskrbljujoč. Mandrači in urejena kopališča so bili čisti v nekaj dneh. Tudi zahvaljujoč prostovoljcem, s suparji na čelu. Od kod so prišli odpadki? Kako so stekle akcije pristojnih služb? Je Uprava za Pomorstvo dovolj opremljena za čiščenje odpadkov? In kako ukrepati predvsem glede omejevanja plastike? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratni oddaji.


30.04.2018

Internautica 2018: blišč navtičnega razvoja z roko v roki z okoljevarstvenimi temami

V portoroško Marino med 17. in 20. majem prihaja že 23. Internautica. Na najpomembnejšem navtičnem sejmu na Jadranu se bo med drugim bleščalo kar 200 najnovejših modelov jadrnic, motornih jaht in drugih plovil. Ob blišču zadnjih dosežkov navtičnega razvoja pa bo Internautica znova spodbujala zavedanje o pomenu varovanja morja. Med pobudami, ki kličejo k akciji, je tudi 'Posvoji košček slovenske obale'. Več o tem Lea Širok.


24.04.2018

Svetilnik v Savudriji morjeplovcem kaže pot že 200 let

Popeljali vas bomo na najstarejši še delujoči svetilnik na Jadranu. Pred 200 leti, v noči med 16-im in 17-im aprilom 1818, so prvič zasvetile luči na svetilniku v Savudriji. Do danes so varno do cilja pripeljale na tisoče in tisoče mornarjev. S prižigom prvih luči je začela delovati tudi organizirana svetilniška služba na Jadranu. Franjo Matičić je službo svetilničarja opravljal na štirih svetilnikih v okolici Istre. Približno tri leta je služboval tudi na svetilniku Savudrija. Za delo svetilničarja se je odločil zelo mlad, kar je bilo v tistih časih precej nenavadno. Foto: RTVSLO


24.04.2018

Arheozoologija ali kaj pripovedujejo ostanki morskih organizmov z najdišč

Na valovih arheozoologije smo odpluli v preteklost. Slišali boste, o čem vse govorijo ostanki morskih organizmov, ki so jih pri nas odkrili med arheološkimi izkopavanji. Del orade iz starejše kamene dobe se je tako znašel tudi v notranjosti Istre. In sicer v najdišču v Partizanski jami v Kubedu. Nekdanji prebivalci so ribe z obal Jadranskega morja nosili tudi v notranjost današnje Slovenije. Na enem izmed kolišč na Ljubljanskem barju so tako našli strupeno repno bodico morskega goloba. Več o arheozooloških najdbah, povezanih z Jadranskim morjem, pa tudi o raziskavah starodavne DNA živali, sta nam v oddaji povedala strokovnjaka, Borut Toškan z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Elena Bužan, predstojnica oddelka za biodiverziteto s fakultete Famnit Univerze na Primorskem.


Stran 15 od 19
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov