Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Johann Sebastian Bach: Koncert št. 3 v d – molu za čembalo solo
Izvajalec: Milko Lazar, čembalo

Johann Christoph Friedrich Bach: Triosonata v F-duru za dve violini in basso continuo
Izvajalci: člani zasedbe London Baroque

Wilhelm Friedemann Bach: Koncert v e – molu
Izvajalci: Guy Penson, čembalo; zasedba Ricercar Consort; Adrian Chamorro, dirigent

Carl Philipp Emanuel Bach: Simfonija št. 6 v E – duru, H662
Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, v naslednjih minutah predstavljamo nekatere glasbene vsebine, ki jim lahko danes prisluhnete na programu ARS.
V tretji oddaji cikla Skladatelj tedna ob 10.05 avtor Bor Turel predstavlja dve orkestrski deli Francisa Poulenca, Koncert za čembalo in orkester, 'Champetre' in Koncert v g-molu za orgle, godala in timpane.

Za oddajo Arsove spominčice ob 12.05 je urednica Tjaša Krajnc izbrala skladbe za orkester v izvedbi solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Davida de Villiersa. Šef dirigent orkestra je bil v letih od 2003 do 2006, z njim je posnel in javno izvedel vrsto slovenskih glasbenih del. V oddaji bomo predvajali dela Arthurja Honeggerja, Reinholda Gliera, Pavla Šivica in Lucijana Marije Škerjanca.

Oddajo Mojstri samospeva ob 16.30 namenjamo samospevom češkega skladatelja Zdeněka Fibicha. Malo mlajši sodobnik Antonina Dvořaka se je rodil leta 1850, umrl pa leta 1900; v letošnjem letu tako mineva 170 let od njegovega rojstva in 120 let od njegove smrti. Glasbeno se je večinoma izobraževal v Nemčiji, zato morda njegova glasba zveni bolj nemško kot češko. Kljub temu je pomembno prispeval k repertoarju češke opere, melodrame in instrumentalne glasbe, napisal pa je tudi vrsto samospevov, ki jih je za oddajo izbrala Polona Gantar.

Po pregledu aktualnih glasbenih dogodkov, ki so v preteklem tednu še lahko potekali po Sloveniji in jih predstavljamo ob 17h v oddaji Glasbeni utrip, bo ob 18h na sporedu oddaja Čas, prostor in glasba. Avtor Pavel Mihelčič jo posveča letom po prvi svetovni vojni, ko so se v umetniškem svetu zgodile velike spremembe. V Ameriki je svojo zmagovito pot začel džez. V Evropi je umetniška glasba razvijala ekspresionizem, sprejela je džez, obdržala impresionizem, se plemenitila med seboj in se prilagajala novim časom.

V oddaji Srce šansona, na sporedu ob pol osmih, nadaljujemo s predstavitvijo skladb v interpretaciji francoskega pevca Alaina Barriera. V oddaji Arsov art atelje ob 20h pa začenjamo nov cikel oddaj o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe. Med elektroakustično glasbo, zvočnimi eksperimenti in radijskim medijem obstajajo tesne vezi, ki jih bomo odkrivali v prvih oddajah serije Oscilacije. V sedmih Arsovih art ateljejih se bodo oddaje zvrstile ob sredinih večerih do konca leta. Radiofonski pregled zgodovine elektroakustične in eksperimentalne glasbe z analizami del, intervjuji z več kot 30 ustvarjalci, teoretskimi razmisleki in glasbenimi primeri pripravlja glasbeni urednik Primož Trdan.

Franz Liszt: Velike Paganinijeve etude (Grandes études de Paganini)
Izvajalec: Zoltan Peter, klavir

Franz Liszt (besedilo:Ferdinand Freiligrath): O ljubi, dokler le ljubiti moreš, S. 298
Izvajalca: Margaret Price, sopran in Cyprien Katsaris, klavir

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Béla Bartók: Koncert za violino in orkester št. 1, SZ. 36
Izvajalci: Midori, violina; Orkester Berlinske filharmonije in dirigent Zubin Mehta

Charles Koechlin: 14 skladb za flavto in harfo
Izvajalca: Dieter Flury, flavta in Mojca Zlobko Vajgl, harfa

Darius Milhaud: Pozdravi iz Brazilije (Saudades do Brasil), plesna suita za orkester, op. 67
Izvajalca: zasedba Krakovska kapela in dirigent Karl Anton Rickenbacher

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Predstavili bomo Koncert za čembalo in orkester, 'Champetre', in Koncert v g-molu za orgle, godala in timpane. Poulenc je Koncert za čembalo napisal v letih 1927 in 1928 za čembalistko Wando Landowsko, ki je gotovo najpomembnejša čembalistka ter tudi najbolj zaslužna za številne nove skladbe in krstne izvedbe le-teh za čembalo solo ali z orkestrom. V Koncertu je skladatelj razvil nekoliko svojevrsten skladateljski slog in je čembalo postavil kot protipol preostalim zvočnim kombinacijam v orkestru.

Ta konec tedna so v Vroclavu podelili nagrado angelus, najpomembnejše priznanje na področju leposlovja za srednjeevropske avtorje, objavljene na Poljskem. Med štirinajstimi nominiranci jo je prejel Goran Vojnović za roman Jugoslavija, moja dežela. Nagrada je neposredno povezana s stoletja dolgo tradicijo mesta VroclaV, kot mesta srečevanj in dialoga. Nagrado podeljujejo letno pisateljem iz srednje Evrope, katerih dela načenjajo najpomembnejše teme tega trenutka, spodbujajo razmislek in širijo poznavanje drugih kultur. Med drugim so jo prejeli Miljenko Jergović, Georgi Gospodinov, Svetlana Aleksijevič, Péter Esterházy in Josef Škvorecký, Drago Jančar pa je bil zanjo nominiran z romanom To noč sem jo videl. Akademski profesor in literarni kritik Piotr Śliwiński je ob nagradi kot univerzalno razsežnost romana omenil "neujemljivost sebe in svoje identitete", v oddaji, ki je nastala pred tremi leti, pa Goran Vojnović poda svoj pogled na ustvarjanje ob izbranih odlomkih iz njegovih romanov Jugoslavija, moja dežela in Figa.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb za orkester v izvedbi solistov in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Davida de Villiersa. Šef dirigent orkestra je bil v letih od 2003 do 2006 ter je z njim posnel in javno izvedel vrsto slovenskih glasbenih del. Pod de Villiersovo taktirko bomo poslušali Komorni koncert za flavto, angleški rog in orkester Arthurja Honeggerja, 2. in 3. stavek Koncerta za harfo in orkester v Es-duru, op. 76, Reinholda Gliera, 1. stavek Koncerta za violončelo in orkester Pavla Šivica in Štiri ditirambične skladbe za violino in orkester Lucijana Marije Škerjanca. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 22. oktobra, ob 5.05.

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tokratno oddajo namenjamo češkemu skladatelju Zdenku Fibichu. Ta malo mlajši sodobnik Antonina Dvořaka se je rodil leta 1850, umrl pa leta 1900; v letošnjem letu torej mineva 170 let od njegovega rojstva, hkrati 120 let od njegove smrti. Glasbeno se je po večini izobraževal v Nemčiji, natančneje, v Leipzigu in Manheimu, zato njegova glasba morda zveni bolj nemško kot češko. Kljub temu je s svojimi glasbenimi umetninami: operami, melodramami, instrumentalno in orkestralno glasbo, pomembno prispeval k obogatitvi repertoarja. Napisal je tudi veliko samospevov, s katerimi prav tako dokazuje svoje glasbeno mojstrstvo.

Kar nekaj poročanj imamo tudi v Razglednicah:

in sicer o 2. koncertu cikla Matutíne; na gradu v Račah je nastopil trio Essere; v Kazinski dvorani SNG Maribor pa so pevci nastopili na 2. koncertu cikla Samospevanja. V Kopru je nastopila vokalna skupina Gallina; ob koncu oddaje pa še povabilo k spremljanju koncerta pianistke in klavirske pedagoginje Aleksandre Pavlovič.

V letih po prvi svetovni vojni so se v umetniškem svetu zgodile velike spremembe. V Ameriki je svojo zmagovito pot začel džez. V Evropi je umetniška glasba razvijala ekspresionizem, sprejela je džez, obdržala impresionizem, se plemenitila med seboj in se prilagajala novim časom.

"... Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?...“

V terminu, ki je rezerviran za radijski roman na tretjem programu, bomo prvič prebirali Tavčarjevo povest Cvetje v jeseni. Tavčar je svojo povest pod psevdonimom Emil Leon objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1917.

Za radio so Cvetje v jeseni pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo za radijski roman v 25 delih je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Od zlatih šestdesetih do konca uspehov v sedemdesetih.

Skladatelj Dane Škerl se je po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1957 izpopolnjeval v Studiu za elektronsko glasbo Zahodnega nemškega radia v Kölnu, a ni ustvaril tovrstnega dela. Pavle Merku je leta 1960 Primožu Ramovšu pisal o radijskem predavanju o elektronski glasbi. Merkuja filozofija nove glasbe ni prepričala, Ramovš pa je začel iskati način, da bi se preizkusil v novem načinu skladanja. Naslednje leto je prislonil mikrofon priročnega magnetofona k radijskemu zvočniku, posnel spreminjanje frekvenc in zanimive dele v svoj katalog del zabeležil kot dve Konkretni študiji za magnetofonski trak. Trakova sta izgubljena, se pa Študij spominja Janez Matičič, ki je v začetku šestdesetih let postal član skupine za glasbene raziskave GRM pri Francoskem radiu in do konca sedemdesetih let ustvaril prvi obsežnejši opus elektroakustične glasbe med slovenskimi ustvarjalci. Darijan Božič je ravno v tistih letih začel eksperimentirati z magnetofonskimi trakovi, generatorji zvoka, glasbili in igralci ter v dramskem studiu Radia Ljubljana leta 1963 ustvaril delo Trije dnevi Ane Frank, hibrid eksperimentalne radijske igre, komorne in elektronske glasbe.

Med elektroakustično glasbo, zvočnimi eksperimenti in radijskim medijem obstajajo tesne vezi, ki jih bomo odkrivali v prvih oddajah v seriji Oscilacije. V sedmih Arsovih art ateljejih se bodo oddaje zvrstile ob sredinih večerih do konca leta. Radiofonski pregled zgodovine elektroakustične in eksperimentalne glasbe z analizami del, intervjuji z več kot 30 ustvarjalci, teoretskimi razmisleki in glasbenimi primeri pripravlja glasbeni urednik Primož Trdan.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

21. oktobra se je v Burgundiji rodil francoski pesnik, tudi politik, Alphonse de Lamartine. Spomin nanj bomo v tokratnem Literarnem nokturnu osvežili s dvema pesmima Osamljenost in Jezero. Zadnje je sploh njegova najbolj znana pesnitev; gre za izpoved moškega, ki žaluje za minulim ljubezenskim odnosom. Avtobiografsko zakulisje Jezera, izpisanega v šestnajstih štirivrstičnicah, je izguba ljubljene osebe, in sicer žene slavnega fizika Jacquesa Charlesa. Julie Charles, rojena v francoski koloniji, na otoku Saint-Domingue (današnji Haiti), je bila muza enega najpomembnejših pesnikov romantike, življenje pa je izgubila zaradi tuberkuloze.
Pesmi, ki jih lahko slišite v Literarnem nokturnu, posnetem leta 2011, je prevedel Janez Menart.