Kaj vse nam lahko pove tako vsakdanji predmet, kot je ribja konzerva! Tako majhen, a vendar tako poln življenja, človeških usod, veselja in žalosti. Majhne pločevinke zgodovinskega spomina v vseh njegovih družbenih razsežnostih nam razgrinja zbornik Zgodbe iz konzerve, ki je pred kratkim izšel pri založbi ZRC SAZU. Odpirali jih bomo z Martinom Pogačarjem, enim izmed sourednikov in avtorjev tega zanimivega zbornika o preteklosti in svetu, ki si je upal misliti prihodnost. Doktorja znanosti s področja kulturologije in znanstvenega sodelavca na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Besede so pomemben del našega življenja. Uporabljamo jih za to, da drugim posredujemo svoje misli. Rojevajo se v naših mislih. Lahko so spodbudne, razumevajoče, opogumljajo, povezujejo, delajo človeka in človeštvo dobro. Po drugi strani pa lahko postanejo žaljive, uničujoče, ponižujejo drugega, vnašajo med ljudi sovraštvo, zavajajo ljudi. Vse se začne v naših mislih. Že star latinski pregovor pravi: »Quidquid agis, prudenter agas et respice finem!« (Kar koli delaš, delaj modro in glej na konec.) Dobro je, tako dela zrel in odrasel človek, biti pozoren na to, kam ga vodijo določene misli in dejanja, ki sledijo našemu razmišljanju. Tudi v preteklosti so opozarjali na stranske poti, na katere pogosto zaideta človek in človeštvo. Modrosti generacij pred nami je včasih težko razumeti. Ena takih misli je bila zapisana pred tisočletji. Takole je zapisano: »Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti, ravna krivično in zato umre, umre zaradi krivice, ki jo je počenjal. Če pa se krivični odvrne od krivičnosti, ki jo je počenjal, in ravna po pravu in pravičnosti, si reši življenje. Ker uvidi in se odvrne od vseh pregreh, ki jih je počenjal, bo zagotovo živel, ne bo umrl.« (Ezk 18,26-28). Mar ni to krivično? Na prvi poglede morda res. TODA! Bolj, ko se človek poglobi v to misel, bolj vidi, kako pomembno je, kam je usmerjeno naše življenje, kaj kali, kaj klije in raste v našem življenju. Lahko bi rekli, da je življenje umetnost izbiranja pravih misli in odločitev za dejanja, ki vodijo nas in druge ljudi k zrelosti in odraslosti. Vsak dan znova se je treba odločati in izbrati pravo smer življenja. In kako lahko to preverim? Ko postajam krivičen, sem nepozoren do drugih ljudi, ko ponižujem druge ljudi, je to lahko opozorilo, da nisem na pravi poti. V življenju naj bi me vodila pravičnost. Prijaznost, sočutje, pozornost do drugega človeka so jamstvo, da gre življenje v pravo smer. Danes potrebujemo ljudi, ki so vsak dan pozorni na to, da ne bi iz pravičnosti zdrsnili v krivičnost, da ne bi namesto prijaznosti in dobrote širili okoli sebe sovraštvo in nerazumevanje. To je zagotovilo, da bodo ljudje kljub včasih drugačnemu vtisu vztrajali na poti pravičnosti. Vsak se sam v sebi, v svojih mislih, odloči, ali bo šel po poti krivičnosti ali pravičnosti. Pomembna je smer življenja, po kateri si upajo stopati ljudje s pogumom in vztrajnostjo.

Na današnji dan leta 2008 je na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prispela kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta Druga. To je bil njen prvi uradni obisk pri nas. Kot se za obisk kraljice spodobi, ga je spremljal tudi zelo strog protokol. Aleš Ogrin se je s tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec pogovarjal o tem, kako si kraljice in kralji izberejo državo, ki jo bodo obiskali, in kako bi kot gostitelji poskrbeli za dobro počutje tako visoke gostje.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Od sobote je v rdečih regijah prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti v kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih, restavracijah, gostilnah in na kmetijah. Priprava ter strežba jedi in pijač sta dovoljeni v nastanitvenih obratih, vendar le za goste, ki tam prenočujejo. V preostalih gostinskih obratih sta dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem. S tem pa bodo gostinci težko nadomestili izgubo.

V veljavi je policijska ura, ki omejuje gibanje vsak dan od 21. ure do 6. ure zjutraj. Druženje je omejeno na največ šest ljudi, prehajanje med regijami pa onemogočeno. Kaj to pomeni za prihod in odhod z dela, bo omogočen dostop do bolnišnic in do lekarn, bo javni prevoz deloval tudi po 21. uri, kako je z dostopom do oseb, ki potrebujejo skrb in nego? V sredinem Svetovalnem servisu o omejitvah, ki jih prinašajo sprejeti protikoronski ukrepi, in o izjemah, pri katerih omejitve ne veljajo. Gost: generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge mag. Lado Bradač.

Vsak delavnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Za dober dan živahen kankan, ki ga bo izvedel Dunajski simfonični orkester.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Maratone najdemo v zgodovini vojskovanja, tudi boja za enakopravno obravnavo žensk in moških, v zadnjem obdobju pa se pojavlja predvsem kot ena od kolateralnih žrtev krize, ki jo povzroča koronavirus.

Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok in tudi zato bomo v oddaji Intervju gostili uglednega slovenskega enologa, vinskega in šampanjskega viteza Alojza Filipiča, ki je pred dobrimi štirimi desetletji v našem jeziku ponovno uveljavil besedo penina. Danes upokojeni strokovnjak, ki ga poleg žlahtne kapljice navdušuje šport in še veliko vsega, je od predlani nosilec najvišjega priznanja – zlatega grba občine Gornja Radgona, svojo poklicno pot pa je preživel po večini v Radgonskih goricah, kjer je med drugim uvedel tudi tehnologijo hitrega bistrenja mladega vina. Z zanimivim in iskrivim Alojzom Filipičem se pogovarja Lidija Kosi.

Gibanje Kultura – Natura Slovenija skrbi za ohranjanje in uveljavljanje kulturne in naravne dediščine v naši državi in zamejstvu. Letos je že desetič podelilo priznanja Naša Slovenija za projekte, povezane z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenske kulturne dediščine. Med prejemniki najdemo tudi Etnogalerijo Skrina, ki je v svojem tridesetletnem obdobju prehodila slikovito pot od galerije s slikami in skulpturami tako uveljavljenih umetnikov do razstavljanja predmetov iz etnološke dediščine in prikaza izdelovanja le-teh. Ekipa Prvega se bo sprehodila po sobanah Etnogalerije, ki je po mnenju številnih že pred časom postala uveljavljen družaben prostor, v katerem se umetniki, oblikovalci in izdelovalci srečujejo z obiskovalci in ljubitelji umetnosti ter slovenskega izročila.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kakšne so razmere v domovih za starejše, kako preživljajo čas epidemije in izolacije oskrbovanci in na drugi strani - tudi izčrpani zaposleni v domovih, kjer že več kot desetletje čakajo na nove normative . Domovi so se v tem obdobju spremenili v negovalne bolnišnice, normativi, ki določajo število kadrov, pa še kar ostajajo enaki. Kako zastareli so kadrovski in prostorski normativi, ki so se pokazali kot vrh ledene gore, ki je priplaval na površje v času epidemije, in kako vendarle poskrbeti za dostojno starost, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep in gosti:
- Cveto Uršič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
- Biserka Marolt Meden, Srebrna nit - Združenje za dostojno starost,
- Denis Sahernik Skupnost socialnih zavodov Slovenije.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Škratek, ki je vedel, kar se ljudem še sanjalo ni.
Pripoveduje: Maja Sever.
Napisal: Marko Kravos.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart.

Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima sedemnajst let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla”, muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz premožne družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame.
V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo: Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič.

V oddaji Sami naši se tokrat pogovarjamo o sevdahu in sevdalinki. Ker je tradicionalni večer sevdalinke zaradi epidemije odpovedan, smo poiskali tiste, ki živijo s sevdalinko v srcu. Govorili smo tudi z režiserjem Srdanom Golubovićem, nagrajencem festivala Poklon viziji. Najprej pa govorimo o pobudi za spremembo zakonodaje, ki bi omejila priseljevanje ljudi iz tako imenovanih tretjih držav in ki jo je v parlamentu predlagal kranjski župan Matjaž Rakovec.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Glasbena preobleka je tedenska 20-minutna oddaja, v kateri predstavljamo manj znane priredbe domačih in tujih uspešnic. Na sporedu bo vsako sredo ob 22.30, ponovitev pa bo v soboto ob 18.15. Enkrat na mesec bomo oddajo živo prenašali iz studia 13; gostili bomo zanimive glasbenike, s katerimi bomo priredili nekaj domačih in tujih skladb ob kitarski spremljavi. Urednik je Andrej Prezelj.

21. oktobra se je v Burgundiji rodil francoski pesnik, tudi politik, Alphonse de Lamartine. Spomin nanj bomo v tokratnem Literarnem nokturnu osvežili s pesmima Osamljenost in Jezero. Zadnja je sploh njegova najbolj znana pesnitev; gre za izpoved moškega, ki žaluje za preteklim ljubezenskim odnosom. Avtobiografsko zakulisje Jezera, izpisanega v šestnajstih štirivrstičnicah, je izguba ljubljene osebe, in sicer žene slavnega fizika Jacquesa Charlesa. Julie Charles, rojena v francoski koloniji, na otoku Saint-Domingue (današnjem Haitiju), je bila muza enega najpomembnejših pesnikov romantike, življenje pa je izgubila zaradi tuberkuloze.
Pesmi, ki jih lahko slišite v Literarnem nokturnu, posnetem leta 2011, je prevedel Janez Menart.

V oddaji Za prijeten konec dneva boste slišali nekaj zimzelenih popevk, ki jih je napisal Albert Cole Porter, eden izmed najuspešnejših in najbolj priljubljenih ameriških skladateljev zabavne glasbe. Njegove skladbe bodo prepevali Diana Krall, Mia Žnidarič, Ella Fitzgerald, Dione Warwick, Bryan Farry, Andrew Sisters in skupina Simply Red. Oddajo pripravlja in vodi Anja Rupel.