Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Zaradi odpovedi vseh koncertnih dogodkov vas tudi danes vabimo, da prisluhnete glasbenim vsebinam na programu Ars. V zadnji uri Glasbene jutranjice Renato Horvat predstavlja Mozartovo nedokončano opero Zavedeni ženin. Cikel oddaj Skladatelj tedna pa tokrat posvečamo Francisu Poulencu, v četrti oddaji ob 10h avtor Bor Turel osvetljuje nastanek njegovih Litanij za Črno devico in Koncerta za klavir in orkester.

Oddaja Arsove spominčice ob 12.05 bo v znamenju varijacij Petra Iljiča Čajkovskega in Benjamina Brittna. Dve uri pozneje v oddaji Po belih in črnih tipkah predstavljamo posnetke izjemnega pianista Juliusa Katchena, v njegovi izvedbi boste lahko slišali 33 variacij na Diabellijev valček Ludwiga van Beethovna, v izvedbi pianista Garyja Graffmana pa dve Chopinovi baladi.

V oddaji Mladi virtuozi, ki jo pripravlja Vesna Volk, bo ob 16.30 na sporedu posnetek koncerta cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je marca letos nastopil pianist Peter Bubola. Študent ljubljanske akademije za glasbo je izvedel Beethovnovo Klavirsko sonato št. 17 Vihar in Chopinovo Polonezo v fis-molu, op. 44.

V oddaji Banchetto musicale ob 17.30 avtor Domen Marinčič predstavlja izvirna zgodovinska glasbila, ki so bila nekoč last slavnih skladateljev, kot so Händel, Tartini, Mozart, Rossini, Grieg in Paganini. Oddajo Za en bokal muzike ob 19.30 pa Tomaž Rauch posveča posnetkom s Krasa, ki so nastali leta 1967, ko jih je predstavil Milko Matičetov.

Ob 20h v oddaji Komorni studio Tjaša Krajnc predstavlja koncertne posnetke z letošnjega 32. Festivala Imago. 29. julija je v Mestnem muzeju v Ljubljani gostoval priznani avstrijski ansambel Trio Van Beethoven, katerega člani so pianist Clemens Zeilinger, violinistka Verena Stourzh in violončelist Franz Ortner. Trio je izvedel dva klavirska tria Ludwiga van Beethovna, Trio v G-duru, op. 1, št. 2 iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja skladatelja in njegov zadnji klavirski Trio v B-duru, op. 97, imenovan tudi ''Nadvojvoda''.

Ob 23h današnji glasbeni program zaokrožuje oddaja Glasba 20. stoletja. Zanjo je glasbeni urednik Marko Šetinc izbral dela ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča, ki mu je za življenja kljub pritiskom vladajočega sovjetskega režima uspelo ohraniti umetniško integriteto in svoj lastni glasbeni izraz.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Pregledal sem več kot sto libretov, a naletel komaj na kakega, ki bi me zadovoljil; pri večini bi bilo treba marsikaj spremeniti, in če bi se pesnik lotil vseh potrebnih sprememb, bi bilo veliko lažje, če bi napisal kar novega."
(Mozart v pismu očetu)

Smo v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Evropa spet vrvi v nemiru socialnih, političnih in kulturnih dogodkov. Ni še slutiti bližajoče se apokalipse in v Parizu, utripajočem srcu evropske kulture, vlada zlata doba moderne umetnosti, nadrealizma, dadaizma, poznega kubizma in ekspresionizma. V tem obdobju se je Poulenc prvič zares spopadel s hudo depresijo in hkrati z zavedanjem svoje homoseksualnosti. Pozneje je njegovo emocionalno življenje zaznamovalo prepletanje obdobij depresije in entuziazma. Takrat so nastale tudi njegove prve religiozne skladbe. Ko je v avtomobilski nesreči umrl njegov prijatelj, skladatelj Pierre Octave Ferroud, je bil močno prizadet, in po romanju k črni Devici v Notre-Dame de Rocamadour je spet sprejel rimskokatoliško vero.

Kar nekaj poročanj imamo tudi v Razglednicah, in sicer o drugem koncertu cikla Matutíne; na gradu v Račah je nastopil trio Essere; v Kazinski dvorani v SNG Maribor so pevci nastopili na drugem koncertu cikla Samospevanja. V Kopru je nastopila vokalna skupina Gallina; ob koncu oddaje pa še povabilo k spremljanju koncerta pianistke in klavirske pedagoginje Aleksandre Pavlovič.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Od poletja naprej smo si lahko v slovenskih kinematografih ogledali film Konje krast, posnet po istoimenskem romanu norveškega pisatelja Pera Pettersona. Režiral ga je Hans Petter Moland. Film je bil že deležen velike pozornosti. Na Berlinalu so ga nagradili s srebrnim medvedom za izjemen umetniški prispevek za fotografijo, prejel je pet norveških nacionalnih filmskih nagrad in je bil norveški kandidat za tujejezičnega oskarja v Glasgowu in Haifi. V slovenščini imamo prevedena romana Konje krast iz leta 2008 in V Sibirijo leta 2013. Oba je prevedla Marija Zlatnar Moe, izšla sta pri založbi Litera, ki je leta 2013 pisatelja Pera Pettersona povabila v Slovenijo, ko so o romanu Konji krast pisali esej slovenski maturanti. Takrat se je s Perom Pettersonom pogovarjala Tadeja Krečič.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Današnja oddaja je peta v nizu oddaj, ki se opirajo na knjižno uspešnico iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za knjigo izjemnega ameriškega pianista Garyja Gaffmana I really should be practicing, kar bi v prevodu v slovenščino zvenelo Res bi moral vaditi.
V prejšnji oddaji smo se spomnili Graffmanovega velikega pianističnega kolega Juliusa Katchena, ki mu je Graffman v knjigi namenil poglavje in pol. In za danes smo vam obljubili še en posnetek igranja tega izjemnega pianista. V Katchenovi izvedbi boste lahko slišali 33 variacij na Diabellijev valček Ludwiga van Beethovna, zatem pa bomo v Graffmanovih izvedbah predvajali še Balado št. 1 v g-molu, op. 23 Frederica Chopina (najprej posnetek iz leta 1959 in nato še 1973), ob koncu oddaje pa še Chopinovo zadnjo Balado št. 4 v f-molu, op. 52.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ta teden bomo poslušali posnetek koncerta, ki je bil v začetku marca letos v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji. V okviru cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske je takrat nastopil tudi pianist Peter Bubola, ki je na ljubljanski Akademiji za glasbo študent Vladimirja Mlinarića.
V njegovi interpretaciji bomo slišali Beethovnovo Klavirsko sonato št. 17 Vihar in Chopinovo Polonezo v fis-molu, op. 44.

Kot 114. knjiga je v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi izšla zbirka z naslovom Bizarne zgodbe Olge Tokarczuk. Zgodbe so na prvi pogled zelo različne, vendar (kot pove prevajalka Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo) imajo nekaj skupnih točk; verjetno glavna skupna točka je, da zgodbe poskušajo pogledati na svet z nekoliko drugačnega zornega kota. Avtorica v svoje zgodbe spretno vpleta žanrske drobce, precej pozornosti pa nameni ženskam. Moški so namreč v njenem opusu manj prisotni, so nekako manj dejavni, manj borci kot ženske. Nekatere zgodbe v zbirki se dogajajo v prihodnosti in avtorica vznemirljivo raziskuje vpliv izpopolnjene tehnologije na človeško psiho. Vabljeni torej k branju zbirke in poslušanju oddaje.

Poslušali bomo izvirna zgodovinska glasbila, ki so bila nekoč last slavnih skladateljev, kot so Händel, Tartini, Mozart, Rossini, Grieg in Paganini.

"...Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?...“

Zvočno podobo povesti Cvetje v jeseni pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke s Krasa, ki so nastali leta 1967, ko jih je predstavil Milko Matičetov. Oddajo bo dopolnilo še nekaj posnetkov primorskih ljudskih pesmi.

V Komornem studiu bomo predstavili koncertne posnetke z 32. festivala Ljubljana 2020, ko je 29. julija v Mestnem muzeju gostoval priznani avstrijski ansambel Trio Van Beethoven, ki je že gostoval na Festivalu Imago leta 2015, tokrat pa je nastopil z mojstrovinama nemškega klasika in dunajskega klasicista Ludwiga van Beethovna ob 250. obletnici skladateljevega rojstva. Trio Van Beethoven so ustanovili leta 2011, ko je debitiral na koncertnem odru, na festivalu Dnevi stare glasbe v Herneju v Nemčiji, od takrat pa je uspešno nastopil v številnih mestih po Evropi. Pianist Clemens Zeilinger, violinistka Verena Stourzh in violončelist so se posvetili izvedbi Beethovnovih del: Tria v G-duru, op. 1, št. 2, iz zgodnjega skladateljevega ustvarjalnega obdobja, nastalega v letih 1794 in 1795, in Tria v B-duru, op. 97, imenovanega ''Nadvojvoda'' iz Beethovnovega zrelega obdobja, ki ga je kot svoj zadnji klavirski trio napisal v letih 1810 in 1811. Glasbeniki so kot dodatek po uspešno izvedenem koncertu izvedli še Adagio iz Beethovnovega Klavirskega tria v B-duru, op. 11. V zadnjem delu oddaje bomo predvajali tri Beethovnove samospeve, op. 83, iz leta 1810, in njegovo Sonato za klavir št. 26 v Es-duru, op. 81a – ''Les Adieux'', nastalo v letih 1809 in 1810. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Glasbena medigra.

Dimitrij Šostakovič se je rodil leta 1906 v Peterburgu, v času vladanja zadnjega ruskega carja Nikolaja II. V glasbo ga je začela uvajati mati Sofija, sicer profesionalna pianistka. Šostakovič je študiral na Peterburškem konservatoriju v začetku 20-ih let, ko je bila dežela zaradi vojne povsem izčrpana, prav tako pa je revolucija leta 1917 ljudi pahnila v nevzdržno revščino. Leta 1922 je mlademu Dmitriju zaradi podhranjenosti umrl oče, pouk na konservatoriju pa je bil nereden ali ga sploh ni bilo. Šestnajst letni Dimitrij je vseeno vztrajal in je obiskoval svojega mentorja Aleksandra Glazunova ter za borno in neredno plačilo s klavirjem spremljal neme filme. Že kot mladenič je doživel priznanje za svoje delo, kmalu pa je tudi na lastni koži občutil absurdne zahteve vladajočega režima, vendar pa mu je vseeno uspelo ohraniti umetniško integriteto in svoj lastni glasbeni izraz.

Pesnik in pisatelj Ivan Aleksejevič Bunin, rojen 22. oktobra leta 1870 v Voronežu, je bil prvi ruski književnik, ki je prejel Nobelovo nagrado. Dobil jo je leta 1933, potem ko je kot emigrant že trinajst let živel v Parizu. Bil je nadaljevalec klasične ruske literarne tradicije, njegovo jezikovno izredno bogato pisanje pa je zaznamovano s podeželjem – natančno ga je opisal v morda svojem najbolj znanem delu, kratkem romanu Vas. Za oddajo pa smo izbrali njegovo kratko zgodbo Mordvinski sarafan.