Dr. Primož Sukič je raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in razvijalec protiprisluškovalnih sistemov v lastnem podjetju. Govoril bo o čedalje bolj razširjenem pojavu, ki vdira tudi k nam, o ekonomskem prisluškovanju prek mobilnih telefonov oziroma novodobnem poslovnem vohunjenju. Izvedeli boste tudi, zakaj je mobilni telefon tako priročna in preprosta naprava za prisluškovanje?

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Prodirati v skrivnost življenja in smrti, izkušati trajni mir in srečo, najti smisel obstoja so vprašanja, ki zanimajo človeka že zelo dolgo. Skozi zgodovino so se izoblikovali najrazličnejši načini, oblike in metode iskanja odgovorov in rešitev. Nastajale so ideje o večnosti, o enosti vsega, ideje o nečem višjem in mogočnejšem od človeka, nastajale so religije, mistične tradicije in podobno.

Kaj pa je rdeča nit, kaj je podlaga, osnova navedenega? Kaj ločuje človeka od vsega preostalega? Njegov um. Je nekaj, kar je izvor vprašanj in zanimanj, je "sredstvo" odgovarjanj in je tudi odgovor sam. Zapleteno? Morda pa tudi ne. Omenili smo tri (izvor vprašanj, sredstvo odgovarjanj in odgovor sam), zagotovo pa je še veliko "odsevov" človekovega uma. Človekov jaz, človekova identiteta (sem učitelj, sem Dušan, sem moški, sem žalosten ali sem vesel …) sta le dva izmed njih. Prav ta odsev uma (človekov jaz s svojimi mnenji, koncepti, navadami in prepričanji) je hkrati vzrok njegove nemirnosti in zmedenosti. Zato pri iskanju notranjega miru in ravnovesja um kmalu postane osrednja ovira, ki jo je treba "premagati" – ga umiriti, potihniti. Načinov in metod, kako to storiti, je zelo veliko. Meditacija, kjer je pomembna vzpostavitev notranje tihote, je eden izmed načinov. Tudi predana molitev katere koli veroizpovedi je način, je metoda, kako potihniti um. Ali pa kontemplacija bogate krščanske tradicije, ki prav tako umiri um oziroma ga transformira, ga prenese. Prenese v kaj, kam? Kaj se zgodi, ko je um potihnjen, ko ni več nemirnega miselnega toka? Zgodi se lahko to, čemur pravimo Srce, lahko se ustvari prostor za to, čemur pravimo Božje. Tisti, ki so kdaj koli, četudi le za utrinke trenutkov bivali tam, vedo, da je to prostor, kjer ni običajnega človekovega jaza, kjer ni mnenj in prepričanj. To je neskončno odprta širjava, v kateri je prostora za vse, kar biva, za vse, kar Je. O tem prostoru je težko govoriti ali ga opisovati. Zakaj? Ker v tem prostoru ni nikogar, ki bi govoril. Božje, Ljubezen in Sočutje ne govorijo. Preprosto so – vseobsegajoči.

"Da bi bil dan, ki je pred nami prijazen in umirjen, ter da bi bila noč, ki prihaja, čim bolj spokojna, drage poslušalke in cenjeni poslušalci."

Ob delovnikih vsako jutro ob 6.40 pogledamo na svet z otroškimi očmi. To, kar se odraslim zdi samoumevno, pri najmlajših izzove domišljijske odgovore, ki nenehno presenečajo.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju. Tokrat se nam bo oglasila Gabrijela Milošič.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidiscipinarne skupine raziskovalcev na čelu s forenzičnim antropologom Profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom  profesorjem Guidom Giordanom iz Rimske Univerze Tre, tako izjemno.  V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka.  Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v znanstvenem članku, tako odmevno. Profesor Guido Giordano bo gost tokratne epizode Možganov na dlani, ki jo pripravlja Mojca Delač. 

»Potovanje besed – odpornost in spremembe« je letošnje geslo mednarodnega dneva ozaveščanja o jecljanju, ki ga zaznamujemo 22. oktobra. V Sloveniji je približno 20 tisoč ljudi s to govorno-jezikovno motnjo, ki vpliva na posameznika z vseh vidikov. O jecljanju bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, naša gostja bo prof. defektologije in logopedinja Vlasta Podbrežnik. Pokličite ali nam pišite.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Dvaindvajsetega oktobra leta 1966 je skupina The Beach Boys izdala malo ploščo, na kateri je bila skladba Good Vibration. Pesem, ki je prišla na prvo mesto ameriške, pa tudi angleške lestvice, so samo v štirih dneh po izidu prodali v nakladi 280.000 izvodov. Good Vibration je ena tistih skadb, ki so se v glasbeno zgodovino zapisale med najboljše.

Rubrika poudarja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter poudarja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Slovenija v zadnjih dneh negativno izstopa po hitrosti širjenja novega koronavirusa med prebivalci. Številni strokovnjaki so zaskrbljeni in napovedujejo, da je pred nami nekaj težkih tednov. Kako trenutno situacijo v Sloveniji vidi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: dr. Andrej Trampuž

Veliko je dejavnosti, ki jih ljudje odkrijejo šele po upokojitvi ali pa so jih razveseljevale že prej, pa zanje niso imeli časa. Tudi naša današnja sogovornica, gospa Tatjana Leskošek Denišlič, pravi, da moraš v življenju negovati tisto, s čimer se poleg službe rad ukvarjaš. Da ji veselje prinaša tudi kakšna nagrada, boste izvedeli v pogovoru z Lucijo Fatur.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Število nezakonitih prehodov meje pri nas se zadnjih nekaj let povečuje. Do konca septembra letos so policisti obravnavali 11.855 prehodov meje, za azil pa je zaprosilo več kot 3200 prebežnikov. Na notranjem ministrstvu predlagajo, da bi nezakonite migracije zajezili z zaostritvijo zakona o tujcih. A predlagane rešitve so po mnenju nevladnih organizacij in tudi pravne stroke ustavno sporne, češ da močno omejujejo pravico do mednarodne zaščite. Kakšne so migracijske razmere pri nas? Kako naj Slovenija rešuje problem migracij? Kdaj in ali sploh lahko pričakujemo rešitve na ravni Evropske unije?

O vsem tem z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti:
– Boštjan Šefic, v kabinetu notranjega ministra pristojen za migracijsko problematiko,
– Denis Čaleta, predsednik sveta Instituta za korporativne varnostne študije,
– Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij,
– Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Jurij in Liza in veliko avtomobilčkov …
Pripoveduje: Damjana Černe.
Napisala: Aleksandra Kocmut.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

V tokratni oddaji poslušate glasbo mlajših narodnozabavnih zasedb in ansamblov. Izbor glasbe se osredotoča na glasbeno produkcijo zadnjih festivalov takšne glasbe – Festival Vurberk in Slovenska polka in valček, nekaj pa je tudi aktualne ponudbe – Ansambel Roka Žlindre z valčkom z naslovom V tvojem objemu se pomirim.

Nives Vidrih poznamo predvsem kot izvrstno prevajalko češke književnosti – za prevod kratko prozne zbirke Oglas za hišo, v kateri nočem več živet Bohumila Hrabala je leta 2009 prejela Sovretovo nagrado. V njen pester prevajalski opus sodijo prevodi zelo različnih avtorjev, kot so Ludvík Vaculík, Viktor Fischl, Egon Hostovský, Michal Ajvaz, Michal Viewegh, pa seveda Jáchym Topol, Alena Mornštajnová in Tomáš Zmeškal, ki jih je poleg, kot rada pravi, svojega "fatalnega avtorja" Bohumila Hrabala izbrala za oddajo. V njej mojstrica poustvarjalne besede ob odlomkih iz del Prebučna samota, Sestra, Hana in Ljubezensko pismo v klinopisu poda tudi svoj pogled na prevajanje.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kantavtorica in pesnica Sandra Erpe na novi plošči Samote raziskuje, kaj lahko glasba doda besedi in kaj se zgodi, če besedi odvzamemo glasbo. Štirinajst pesmi – sedem prebranih in sedem uglasbenih – nam naslika različne odtenke oddaljenosti med ljudmi: samoto, osamljenost, samost ...

Pesnik in pisatelj Ivan Aleksejevič Bunin, rojen 22. oktobra leta 1870 v Voronežu, je bil prvi ruski književnik, ki je prejel Nobelovo nagrado. Dobil jo je leta 1933, potem ko je kot emigrant že trinajst let živel v Parizu. Bil je nadaljevalec klasične ruske literarne tradicije, njegovo jezikovno izredno bogato pisanje pa je zaznamovano s podeželjem, natančno ga je opisal v morda svojem najbolj znanem delu, kratkem romanu Vas. Za oddajo smo izbrali njegovo kratko zgodbo Mordvinski sarafan.