Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Spoštovani poslušalke, cenjeni poslušalci, vabimo vas k poslušanju glasbenih oddaj, ki jih lahko danes spremljate na programu Ars.

V ciklu Skladatelj tedna se bomo ta teden posvetili nemškemu baročnemu mojstru in enemu najbolj priljubljenih skladateljev svojega časa Johannu Rosenmüllerju. Skladatelj se je rodil okrog leta 1619 na Saškem. Sprva je deloval v Leipzigu, pozneje pa je kar petindvajset let preživel v Benetkah. V Nemčiji so vseskozi visoko cenili njegovo glasbo in bila je zelo pomembna za uveljavitev italijanskega sloga na severu. V prvi oddaji ob 10.05, pripravil jo je Domen Marinčič, bomo poslušali Komorno sonato za pet glasov v D-duru, uglasben psalm Qui habitat in adjutorio, Sonato št. 3, skladbo Salve mi Jesu in Suito v C-duru Johanna Rosenmüllerja.

Ob 13.30 oddajo Ženske v svetu glasbe Tjaša Krajnc namenja sopranistki Niki Gorič, ki je v zadnjih letih pritegnila veliko pozornosti z izjemnimi študijskimi uspehi in izvrstnimi opernimi ter koncertnimi nastopi. V oddaji bomo predstavili njene izvedbe recitativa in arije Grofice iz 3. dejanja Mozartove opere Figarova svatba, duet žepne urice Rozalinde in Gabriela von Eisensteina iz operete Netopir Johanna Straussa ml. s tenoristom Martinom Sušnikom, arijo Manon iz 1. dejanja opere Manon Julesa Masseneta in arijo Laurette iz opere Gianni Schicchi Giacoma Puccinija.

V oddaji Medenina in patina ob 15h avtor Igor Krivokapič nadaljuje s predstavitvijo godb iz Dežele vzhajajočega sonca. V izvedbi filharmoničnih godbenikov iz Osake pod vodstvom Yoshihira Kimure bomo predvajali glasbo japonskega skladatelja Hirošija Hošine.

Oddajo Nove glasbene generacije, na sporedu ob 16.30, Vesna Volk namenja izvedbam profesorjev ljubljanske akademije za glasbo. Ob prenovi svojih koncertnih ciklov je akademija svoj komorni cikel Solo e da camera zastavila tako, da na nekaterih koncertih nastopajo študentje, na nekaterih pa na oder stopijo njihovi profesorji. Danes bomo predvajali koncert z začetka letošnjega leta, na katerem je nastopilo več izvajalcev, ki so se združili v tri različne komorne zasedbe, med njimi je bilo tudi nekaj študentov.

Večerni glasbeni spored ob 20.05 začenja oddaja Koncert evroradia, v kateri bomo predvajali posnetek koncerta, ki je nastal 8. decembra lani v koncertni hiši De Doelen v Rotterdamu. Rotterdamski filharmonični orkester je gostil pianista Emanuela Axa in pod taktirko šefa dirigenta Lahava Shanija izvedel Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu, op. 15 Johannesa Brahmsa in Koncert za orkester, Sz. 116 Bele Bartoka.

Glasbeni spored ob 23h zaokrožuje Jazz avenija, ki jo je pripravil Marko Kumer. V oddaji bomo predvajali skladbe harmonikarja Bratka Bibiča, enega prvih avtorjev in izvajalcev v Evropi, ki je harmoniko kot instrument povzdignil iz polja domačih stereotipov. Spomnili se ga bomo kot ustanovitelja pionirske skupine svetovne godbe Begnagrad v sedemdesetih letih minulega stoletja, kot solista na klavirski harmoniki in v kombinaciji z različnimi svetovnimi harmonikarji.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi Ta dež, Jacka Gilberta. V njej odzvanja ena izmed avtorjevih osnovnih bivanjskih misli, namreč da je svet prežet s trpljenjem, da pa si je v njem treba prizadevati za srečo in radost ter zanju tudi tvegati.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V ciklu Skladatelj tedna se bomo tokrat posvetili nemškemu baročnemu mojstru in enemu najbolj priljubljenih skladateljev svojega časa Johannu Rosenmullerju. Rosenmuller se je rodil okrog leta 1619 na Saškem. Sprva je deloval v Leipzigu, pozneje pa je kar petindvajset let preživel v Benetkah. V Nemčiji so vseskozi visoko cenili njegovo glasbo in bila je zelo pomembna za uveljavitev italijanskega sloga na severu.

Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju.
V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva.
V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem.
Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848).
Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije.
V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996.
Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo sopranistki Niki Gorič iz Maribora, ki je v zadnjih letih pritegnila veliko pozornosti z izjemnimi študijskimi uspehi in izvrstnimi opernimi ter koncertnimi nastopi. Na srednji glasbeni in baletni šoli Maribor je končala študijsko smer solopetje pri profesorici Jolandi Korat, nato je študirala na Univerzi za glasbo v Gradcu in z odliko diplomirala iz solopetja pri profesorici Anne-Marie Zeller. Podiplomski študij je nadaljevala leta 2013 na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu pri profesorjih Lillian Watson in Jonathanu Pappu in z najvišjo možno oceno končala magisterij. Julija 2017 je z najvišjimi ocenami končala tudi umetniški doktorat iz opernega petja in prejela posebno nagrado za odličnost.

Nika Gorič je že med študijem v Gradcu nastopila v vlogi Barbarine v Mozartovi Figarovi svatbi, v vlogi Peskarja v Humperdinckovi pravljični operi Janko in Metka in Elisette v operi Tajni zakon Domenica Cimarose. V izvedbi opernega oddelka Kraljeve akademije za glasbo v Londonu je pela v operi enodejanki Sestra Angelika Giacoma Puccinija, v londonskem gledališču Hackney Empire pa je nastopila v vlogi Suzane v Mozartovi komični operi Figarova svatba. V prvi oddaji bomo predstavili operno izvajanje Nike Gorič, ki bo zapela recitativ in arijo Grofice iz 3. dejanja Mozartove opere Figarova svatba, duet žepne urice Rozalinde in Gabriela von Eisensteina iz operete Netopir Johanna Straussa ml. s tenoristom Martinom Sušnikom, arijo Manon iz 1. dejanja opere Manon Julesa Masseneta in arijo Laurette iz opere Gianni Schicchi Giacoma Puccinija. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, boste slišali tudi pogovor s sopranistko.

Nič si nisem izmislil, nič namerno izpustil, nič olepšal, je kot avtorski kredo na hrbtni strani monografije Partizani zapisal njen avtor, akademik Jože Pirjevec. Njegova zgodovina je oprta na množico virov, zgodovinske dogodke osvetljuje iz različnih zornih kotov (pri tem se naslanja na arhive iz Berlina, Londona, Rima, Washingtona, Zagreba, Beograda, Ljubljane in še od kod); pripoveduje pa jo sugestivno, neolepšano. Več o monografiji, ki bi lahko imela podnaslov O partizanskem gibanju v Jugoslaviji, in še čem bo povedal njen avtor akademik Jože Pirjevec v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V soboto se je kulturno dogajanje v Sloveniji še dodatno zaustavilo. Potem ko so svoja vrata zaprla gledališča in kinodvorane, so se čez konec tedna zaprle še številne knjižnice, galerije in muzeji; podobno kot spomladi so zato nekateri dogodki našli zatočišče v spletnih okoljih. Danes bomo preverili, kakšno je kulturno življenje v sosednji Avstriji, v nadaljevanju pa bomo predstavili tudi knjižni novosti, ki prihajata z mariborske založbe Obzorja. Pred kratkim sta vsak svojo knjigo predstavila zakonca Amalija Jelen Mikša in Franc Mikša, ona roman Skrivnosti z Otočic, on pa pravljico Čarovnica Martilda. Prva je posvečena življenju in temelji na raziskovanju pričevanj in virov, druga pa na krilih domišljije posredno obuja spomin na mrtvega brata.

Ta teden je pred nami nekoliko drugačna oddaja Nove glasbene generacije, kot smo jih sicer vajeni, še vedno pa je na neki način povezana z mladimi. V oddaji bodo namreč zaigrali njihovi profesorji.
Ob prenovi svojih koncertnih ciklov je Akademija za glasbo svoj komorni cikel Solo e da camera zastavila tako, da na nekaterih koncertih nastopajo študentje, na nekaterih pa na oder stopijo njihovi profesorji. V začetku leta smo posneli dva takšna koncerta, ki jih bomo poslušali ta in prihodnji teden. Danes bo nastopilo kar precej izvajalcev, ki so se združili v tri različne komorne zasedbe, med njimi pa je tudi nekaj študentov.

Ta teden bomo v oddaji slišali:
Allegro in Andantino iz Koncerta za flavto, harfo in orkester v C-duru, KV 299 Wolfganga Amadeusa Mozarta,
Introdukcijo in allegro za harfo, flavto, klarinet in godalni kvartet Maurica Ravela in
Last round Osvalda Noeta Golijova.

Zaigrali bodo oboista Matej Šarc in Ana Stochitzky, hornista Blaž Ogrič in Petar Kšenek, violinisti Janez Podlesek, Vasilij Meljnikov, Ana Šoštarič, Monika Skalar, Jelena Pejič in Daria Radić, violista Maja Rome in Emile Cantor, violončelista Gal Faganel in Cecilia Barussa Sebastiani, kontrabasist Jošt Lampret, flavtistka Karolina Šantl Zupan, harfistka Mojca Zlobko Vajgl in klarinetist Jože Kotar.

Recenzije so napisali Aljaž Koprivnikar, Marko Golja, Marica Škorjanec in Robert Šabec.

Poslušali bomo klavirsko glasbo Marijana Kozine, slabše poznano Suito za klavir štiriročno, nato ekspresivni Klavirski trio št. 2 Marijana Lipovška,
programsko navdahnjene Pripovedke za klarinet in klavir Blaža Arniča in še temperamentno skladbo, Makedonske plese Alojza Srebotnjaka, kot jih je leta 1974 posnela virtuozinja, skladateljeva soproga Dubravka Tomšič Srebotnjak.

"... Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati? ...“

V terminu, ki je rezerviran za radijski roman na tretjem programu, bomo prvič prebirali Tavčarjevo povest Cvetje v jeseni. Tavčar je svojo povest s psevdonimom Emil Leon objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1917.

Za radio so Cvetje v jeseni pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo za radijski roman v 25-ih delih je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Interpretacija pesmi Ta dež, Jacka Gilberta. V njej odzvanja ena izmed avtorjevih osnovnih bivanjskih misli, namreč da je svet prežet s trpljenjem, da pa si je v njem treba prizadevati za srečo in radost ter zanju tudi tvegati.

Filozofinja in urednica Katarina Majerhold je raziskovalka in predavateljica filozofije čustev. Je avtorica in urednica znanstvenih publikacij o slovenskem visokem šolstvu in članica uredništev znanstvenih revij. V oddaji boste slišali njen esej z naslovom Prijateljstvo. Besedilo je bilo objavljeno v avtoričini knjigi Živeti leta 2012, brala sta ga Mateja Perpar in Ivan Lotrič. Glasbena tema v oddaji so bili odlomki iz orkestrske suite Moja mati gos Mauricea Ravela v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, besedilo je uredil Andrej Rot.

Rotterdamski orkester je 8. decembra lani v svoji rezidenčni koncertni hiši De Doelen gostil pianista Emanuela Axa. Pod taktirko šefa dirigenta je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu, op. 15 Johannesa Brahmsa in Koncert za orkester Bele Bartoka.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne džezovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske teme s tega področja.

Edward Dorn, ameriški pesnik, prevajalec in profesor, tesno povezan s pesniško šolo Black Mountain, kjer je vrsto let tudi poučeval, je bil na začetku pesniškega ustvarjanja pod močnim vplivom Charlesa Olsona. Kasneje je Dorn izoblikoval svoj lastni pesniški izraz, njegove pesmi so hkrati prefinjene in surove, metafizične in prizemljene, prežete so s pop kulturo, ezoteriko, filozofijo in zgodovino, politiko, teologijo in ekonomijo, hkrati pa ves čas izredno lirično naravnane. Izdal je več kot trideset zbirk poezije, za najpomembnejšo pa velja njegova leta 1968 izdana knjiga Revolveraš. Izbor poezije za oddajo Literarni nokturno je pripravil in prevedel Tone Škrjanec.
Interpretira Branko Jordan.