Jeziki odpirajo svetove, krajšajo razdalje in pišejo zgodbe. Vse to bi zlahka našli tudi v življenju Mete Klinar, ki je že kot študentka slovenščine in francoščine začela s poučevanjem slovenščine kot tujega jezika. Kot Lektorico slovenskega jezika jo je pot odpeljala v Pariz, Gent, Bruselj, Buenos Airesu, Zagreb in Tokyo, zdaj pa že leto dni slovenščino poučuje na ljubljanski univerzi v okviru programa Leto plus, ki je namenjen tujim, redno vpisanim študentom. Pravi, da je hvaležna, da je imela priložnost odkrivati različne svetove poučevanja slovenščine v tujini. Vsaka dežela prinese nekaj svojstvenega in vtisov, takšnih in drugačnih se je seveda nabralo cel kup. S strastno bralko in ljubiteljico smučanja se bomo o tem pogovarjali kmalu po polnoči. Meto Klinar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.

Avtizem je nevrološka razvojna motnja, ki še ni popolnoma raziskana, je pa o njej znanega veliko več kot pred nekaj desetletji. Pojavlja se v obliki različnih simptomov in težav, ki so lahko komaj opazni ali pa gre za hujše motnje, pri katerih na primer oseba ni sposobna govoriti ali nima drugih običajnih življenjskih funkcij. Govorimo o motnjah avtističnega spektra. Nekateri ljudje z avtizmom živijo precej običajno življenje, spet drugi vse življenje potrebujejo strokovno pomoč. V ponovitvi oddaje Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Darja Groznik, predstavljamo nov koncept tako imenovanih razvojnih oddelkov, na katerih v Ljubljani v treh vrtčevskih skupinah delajo prilagojeno in pri tem uporabljajo sodobne pedagoške pristope.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, upam, da ste se že nadihali svežega zraka. Človek težko prenese, če ga kaj duši. Verjetno smo morali ali še vedno moramo kar nekaj potrpeti, ko se pod takimi ali drugačnimi maskami dušimo. Mnogi so pošteno bentili nad njimi in organizirale so se cele skupine tako pri nas kot po svetu proti obveznosti nošenja zaščitnih mask.
Se še spomnite leta nazaj, ko smo pri nas prvič srečevali trume turistov? Med njimi so se pojavile tudi prve skupine z Daljnega vzhoda. Ni bilo treba biti posebej radoveden, da si v kakšni taki skupini odkril koga, ki je nosil masko. Čudili smo se in spraševali, ali je naš zrak res tako slab, da se mora z masko zaščititi pred njim. Kmalu so nas poučili, da ne nosijo maske zaradi sebe, to počnemo pri kakšnem nevarnem delu mi sami, ampak zaradi drugih. Ker je bil kdo prehlajen, morda okužen s kakšno virozo, tega ni hotel širiti naokoli. Raje je vzel masko, si otežil dihanje, da je lahko vsaj malo zaščitil svoje bližnje.
Saj ni toliko pomembno pri vseh razpravah to, ali je upravičena ali ne zahteva po nošenju mask. Gre bolj za zavest, koliko smo pripravljeni potrpeti. Ne samo zaradi ljubega miru ali neke pokornosti taki ali drugačni avtoriteti, bolj zaradi pozornosti do drugih. Vem, da boste našli kopico argumentov, zakaj to nič ne koristi, zakaj so vse te maske samo neumna ideja za ustrahovanje in nadziranje množic. Malo se čudim, da ti, ki tako poudarjajo znanost, se z njo hvalijo in jo postavljajo kot edino merilo, tokrat njej vsaj malo ne prisluhnejo. Večina treznih znanstvenikov ne le priporoča, ampak sama uporablja že od nekdaj v svojih laboratorijih maske. Smiselno se vprašamo: Zakaj bi sami sebe mučili, če to ne bi delovalo?
Prihajajo mi pred oči ljudje iz drugih kultur, kjer so veliko bolj odprti za potrebe drugih. Hitro bo kdo rekel, da so prestrašeni, tako vzgojeni in še kaj, da bi le sebe opravičevali. Verjamem pa, da se ti azijati zavestno odločajo vsaj malo storiti za druge. Zdi se, da gre pri vsej debati o nošenju ali ne nošenju mask bolj ali manj za preizkus, koliko smo pripravljeni potrpeti za druge. Če pogledamo razne pozive k nošenju, so bolj ali manj usmerjeni v tezo, da zaščitimo sebe. Če bi res hoteli iz te krize potegniti kaj več, bi bilo smiselno poudarjati, kako koristimo drugim. Izpostaviti, da nas stane malo, da lahko vsaj malo obvarujemo svojega bližnjega.
Želim vam, da bi vedno imeli ob sebi ljudi, ob katerih bi čutili, da jim je mar za vas z masko ali brez.

Prve počitnice v tem šolskem letu se imenujejo jesenske ali tudi krompirjeve. In otroci iz Mengša vedo, zakaj.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Trgovci svoje cene prilagajajo z različnimi oblikami promocij. Tako se pojavljajo tako imenovani popusti za zvestobo, priložnostni popusti – recimo ob obletnici trgovine – pa psihološki oz. navidezni popusti, ko znižajo umetno visoko ceno, po kateri se izdelek ni nikoli prodajal. Kako pa je z gotovinskimi popusti? Predvsem pri večjih nakupih, takrat, ko imate nekaj denarja: ali vam trgovci ponudijo tudi gotovinski popust? Vse redkeje. Poslovanje z gotovino namreč zdaj prinese večje stroške kot nekoč in dodatna tveganja, ki se jim trgovci ne želijo izpostavljati.

Smrt bližnjega in z njo povezani postopki so občutljiva, vendar nujna tema pogovorov. Kaj vse je treba urediti pred pogrebom svojca, kako je s sklenitvijo najemne pogodbe za grob in tudi - kdaj je pokojnika mogoče prekopati? Gost bo Domen Kokalj, vodja sprejemne pisarne na ljubljanskih Žalah.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Za dober dan bomo skupaj z 79-letnim Bobom Dylanom potrkali na nebeška vrata. Na današnji dan leta 2007 se je namreč v Indiji zbralo 1730 kitaristov, ki so zaigrali Dylanovo klasiko Knocking on Heaven's Door in se vpisali v Guinnesovo knjigo rekordov.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter poskrbi za pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Rak na dojki je najpogostejša oblika raka pri ženskah, za njo pa lahko zbolijo tudi moški. Vedno več raziskav kaže, da so med najpogostejšimi simptomi, s katerimi se soočajo ženske po zdravljenju raka na dojki, težave v spolnosti. Ne le, da jih pretrese že sama diagnoza, dojke imajo za ženske močan simbolni pomen. Na spolnost vpliva tudi izbira zdravljenja. O spolni rehabilitaciji po zdravljenju raka na dojki bo tekla beseda v oddaji Med štirimi stenami. Vabljeni v našo družbo v ponedeljek ob 10.10.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Naša država svoje interese lahko uresničuje tudi v okviru Evropske službe za zunanje-politično delovanje, ki je prisotna v 150-ih državah in kjer ima svoje predstavnike na visokih položajih. Za uspeh so potrebni kakovost kandidata, lobiranje države, pa tudi slednje ženski kvoti. Več o izzivih slovenske diplomatske mreže v oddaji Eppur si muove-in vendar se vrti, ki jo je pripravila Sandra Krišelj.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slovenski kinematografi so v teh dneh zaradi omejevanja okužb znova zaprli svoja vrata, tako kot so jih spomladi. Toda vse kaže, da omejitve, povezane s koronavirusom, niso edina ovira, s katero se soočajo filmski ustvarjalci pri nas v letošnjem letu.

Medtem ko številne evropske države v časih koronakrize dodatno spodbujajo avdiovizualni sektor, ker prepoznavajo tudi njegov pomen za gospodarstvo, je pri nas naletel na zastoj javnega sofinanciranja filmov; celo tistih, ki so že doživeli mednarodne premiere. Položaj je sila nenavaden: o tem, kateri filmi bodo dobili zeleno luč za javno sofinanciranje, naj bi po novem odločala ministrstvo za finance ter vlada, čeprav je slednja prav v ta namen že pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, ki po zakonu z javnimi razpisi skrbi za izvedbo nacionalnega filmskega programa.

Kakšna je torej nova ureditev filmskega področja, kakšne utegnejo biti njene posledice in kateri so še neizkoriščeni gospodarski potenciali avdiovizualne industrije v Sloveniji? O tem voditelj Urban Tarman in gosti Studia ob 17h: predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije Andrej Štritof ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. Za pojasnila smo zaprosili tudi finančno in kulturno ministrstvo ter vlado.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet - "Umirite se!".  Ampak- Kako lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja, sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in notranji mir ter ravnovesje.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Oblaki se igrajo živalski vrt.
Pripoveduje: Majda Potokar.
Napisal: Smiljan Rozman.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1981.

Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek postavitve vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila ministrstvo za kmetijstvo in urad vlade za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri, lahko slišite v tokratni oddaji. Skupaj s Slovenci v Lovranu praznujemo 15-letnico delovanja njihovega društva in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani.

Naše poti nas tokrat vodijo v prekmursko naselje Gomilica. Tam je minuli teden stekla širša dobrodelna akcija za sestri, ki sta ostali brez staršev in živita v hiški, ki ni primerna za bivanje. Številni Romi so skupaj s prostovoljci iz regije začeli s temeljito obnovo njune hiše. Pred vnovično razglasitvijo epidemije je svoja vrata na novo odprla prva romska restavracija Romani kafenava. Novi lastniki so poskrbeli za moderno podobo in širšo ponudbo. Pogovarjali smo se s Sanjo Bogičevič iz Vanča vasi, ki je z nami delila svojo zgodbo in spregovorila o tem, zakaj se je pri triintridesetih odločila, da nadaljuje srednješolsko izobraževanje. Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še novo rubriko romskega jezika, ki jo bomo posvetili Francu Miklošiču, ki je kot eden prvih in večjih slavistov v Sloveniji raziskoval tudi romski jezik.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

»Osvetli noč«, perzijska poezija v interpretaciji Mahse Vahdat. Strokovna glasbena javnost se navdušuje nad izjemnim, za marsikoga kar čarobno lepim glasom Mahse Vahdat in njeno doživeto, čustveno interpretacijo.

Edward Dorn, ameriški pesnik, prevajalec in profesor, je bil tesno povezan s pesniško šolo Black Mountain, na kateri je vrsto let tudi poučeval. Na začetku svojega pesniškega ustvarjanja je bil pod močnim vplivom Charlesa Olsona. Pozneje je oblikoval svoj lastni pesniški izraz, njegove pesmi so hkrati prefinjene in surove, metafizične in prizemljene, prežete s popkulturo, ezoteriko, filozofijo in zgodovino, politiko, teologijo in ekonomijo, hkrati pa ves čas izredno lirično naravnane. Objavil je več kot trideset zbirk poezije, za najpomembnejšo pa velja njegova leta 1968 izdana knjiga Revolveraš. Izbor poezije za oddajo Literarni nokturno je pripravil in prevedel Tone Škrjanec.
Interpretira Branko Jordan.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.