Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Leta 1938 rojenega ameriškega pesnika srbskih korenin Charlesa Simica Američani prištevajo med svoje najeminetneješe sodobne ustvarjalce. Simic, tudi dobitnik Pulitzerjeve nagrade za poezijo, v svoji pesmih nenehno zasleduje resnico vsakdana; kljub slutnji nečesa temnejšega, napetosti, ki jo slutimo za verzi, pa tem ne manjka humornih tonov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Rosenmuller je prvo glasbeno izobrazbo dobil v latinski šoli svojega rodnega mesta Oelsnitz. Leta 1640 se je vpisal na teološko fakulteto v Leipzigu in nadaljeval študij glasbe pri kantorju Tomaževe cerkve Tobiasu Michaelu. Sprva je opravljal manj pomembne službe, po nekaj letih pa je zaslovel kot najpomembnejši glasbenik v mestu. Pozornost je pritegnil kot skladatelj in vodja mestnega glasbenega kolegija.

V oddaji danes vabimo k poslušanju pogovora s pianistom Klemnom Golnerjem, ki je že kot študent sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. O svoji umetniški poti je pred dvema letoma pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Danes bomo v oddaji spomnili na Niccoloja Paganinija, italijanski skladatelj in violinski virtuoz se je rodil na današnji dan leta 1782 v Genovi, letos pa mineva tudi 180 let od njegove smrti. Čeprav je bil sin pristaniškega delavca, je kmalu začel z glasbenim poukom. Oče ga je učil igrati na mandolino, violino pa so ga poučevali tedanji mojstri tega inštrumenta. A je s svojimi fizičnimi in muzikalnimi sposobnostmi kmalu vse presegel. S svojo vratolomno igro je preizkušal tehnične iznajdbe in izvajalske zmožnosti in tudi po današnjih merilih ustvaril zelo zahtevno violinsko literaturo. Med najbolj priljubljenimi so njegovi Kapriči za solo violino. Vsak od njih izpostavlja svoje tehnično vprašanje, vsak ima tudi poseben muzikalni značaj. V oddaji bomo poslušali dva v izvedbi Žige Branka, v nadaljevanju sledita Paganinijeva Sonata concertata v A - duru za violino in kitaro ter njegov 2. violinski koncert, imenovan tudi La Campanella.

Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Na treh prostorih v Ljubljani je te dni na ogled razstavni projekt Arhitektura sanj, ki zaznamuje 25- letnico delovanja zavoda Muzeum. Zavod poznamo predvsem po avtorskih predstavah ustanoviteljice Barbare Novakovič Kolenc, po predstavah mlajših ustvarjalcev, ki v gledališče vstopajo tudi s področij vizualnih umetnosti in arhitekture ter po združevanju umetnosti in humanistike tudi skozi razstavni program in različne dogodke, kot je bila denimo razstava Zemljevid v paradiž, eminentnega britanskega režiserja in slikarja Petra Greenawaya, leta 2000 na ljubljanskem gradu in drugih. Vabimo vas k ponovitvi pogovora, ki smo ga z Barbaro Novakovič Kolenc in njenima sodelavcema ter sodobnikoma Emo Kugler in Tomažem Toporišičem posneli pred petimi leti, k pogovoru pa smo povabili tudi vizualnega umetnika Miha Ermana, ki je z Barbaro Novakovič Kolenc sodeloval na več področjih.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti in tudi sodobne jazzovske orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že od leta 1986, in sicer pesnikom in pesnicam, ki so oblikovali in še oblikujejo slovenski pesniški prostor. Letos bo nagrado prejel Brane Mozetič za svojo zbirko Sanje v drugem jeziku, ki je izšla leta 2018 pri založbi ŠKUC/Lambda; prejel jo je sicer tudi leta 2003 za zbirko Banalije. Žirija, ki so jo sestavljali Kaja Teržan, Veronika Dintinjana, Matevž Kos, Andrej Ilc in Varja Balžalorsky Antić, je med nominirance uvrstila še zbirke Jane Putrle Srdić, Maje Vidmar, Lucije Stupica in Uroša Zupana, o Sanjah v drugem jeziku pa je tedaj zapisala, da Mozetič v njih raziskovanje odnosa med osebnim in političnim prenaša na najintimnejše področje subjektovega sveta, v sanje; da bralec oz. bralka z veliko napetostjo spremlja nepredvidljivo logiko sanj, ki jo mora hočeš nočeš upoštevati tudi sanjajoči subjekt; in da je zbirka umetniško prepričljiva celota, ena Mozetičevih najboljših pesniških knjig.

"Najbolj žalostna glasba na svetu"; Barberjev Adagio za godalni orkester in Mahlerjev pesemski cikel Kindertotenlieder/Pesmi za umrlimi otroki bodo zazvenele pred Šostakovičevo 5. Simfonijo v d-molu, op. 47 - na posnetku Simfoničnega orkestra škotskega BBC-ja s koncerta, ki ga je 31. januarja v Arrbeerdenu na Škotskem vodil Michael Sanderling.

S podnapisi preberemo za nekaj knjig besedila na leto, podnapisi vplivajo na znanje maternega jezika in nas spodbujajo k učenju tujih jezikov. Vendar njihova kakovost upada.
Naročniki skušajo nižati tarife z uporabo strojnih prevajalnikov, ki pa ne morejo nadomestiti ustvarjalnega procesa prevajanja. V nekaterih državah je prevajalcem podnapisov prepovedano, da bi se organizirali v sindikate, ker naj bi bilo to kartelno združevanje. Veliko vprašanje ostajajo tudi avtorske pravice. V oddaji bomo opozorili na izzive, s katerimi se srečujejo prevajalci avdiovizualnih vsebin in na najnovejša priporočila na tem področju. Gostja bo predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Jerca Kos.

Pet torkovih oddaj – vse do 24. novembra – bomo posvetili petim desetletjem Naše pesmi, začetkom tekmovanja, njegovemu neslutenemu razvoju, ljudem, ki so tekmovanje organizirali, pevcem, ki so se tresli od treme – pa vendar peli na odru Unionske dvorane v Mariboru, in zborovodjem, ki so z njimi vadili, jih spodbujali v znameniti »šok sobi« in nazadnje z njimi tudi stopili pred žirijo.

Poskusili bomo odgovoriti na vprašanja, kaj Naša pesem pomeni za Slovenijo in svet, kako je spremenila naše dojemanje zborovskega petja in kaj vse se skriva za njenim odrom ter, ne nazadnje, kako nas od vsega skupaj še vedno najbolj gane – petje.

V današnji oddaji bo sogovornik mag. Franci Pivec, mariborski kulturni delavec, poznavalec in ljubitelj zgodovine mariborskega zborovskega življenja in tekmovanja, nekdanji predsednik Zveze kulturnih organizacij in pevec v še vedno delujočem legendarnem Moškem zboru Slava Klavora. Govorili bomo o predhodnih prireditvah in prvem desetletju Naše pesmi ter prisluhnili posnetkom s tekmovanja leta 1972 v dvorani Union v Mariboru.

"... Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?...“

V terminu, ki je rezerviran za radijski roman na tretjem programu, bomo prvič prebirali Tavčarjevo povest Cvetje v jeseni. Tavčar je svojo povest pod psevdonimom Emil Leon objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1917.

Za radio so Cvetje v jeseni pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo za radijski roman v 25 delih je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Leta 1938 rojenega ameriškega pesnika srbskih korenin Charlesa Simica Američani prištevajo med svoje najeminetneješe sodobne ustvarjalce. Simic, tudi dobitnik Pulitzerjeve nagrade za poezijo, v svoji pesmih nenehno zasleduje resnico vsakdana; kljub slutnji nečesa temnejšega, napetosti, ki jo slutimo za verzi, pa tem ne manjka humornih tonov.

Musical Fantom iz opere je nastal po knjižni predlogi. Istoimenski roman francoskega pisatelja Gastona Lerouxa (gastona leruja) je po delih izhajal v francoskem dnevniku Le Gaulois (le golua) med 23. septembrom 1909 in 8. januarjem 1910 in mu je sprva precej slabo kazalo. Njegova prodaja je bila nizka, pa tudi tiskanje so večkrat preklicali. Ubogemu začetku navkljub, danes roman velja za klasiko francoske literature.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Francoski pesnik Eugene Guillevic je, čeprav zaseda pomembno mesto v sodobni francoski poeziji, na Slovenskem pa tudi drugod manj znan. Tudi prevajali ga niso prav veliko. V angleščini je na primer na voljo le nekaj prevodov njegovih del, večinoma gre za izbore, izmed katerih je eden najbolj branih Izbrane pesmi v prevodu ameriške pesnice Denise Levertov. V slovenščini so prvi prevodi Aleša Bergerja izšli v antologiji francoske poezije, leta 2017 pa smo v prevodu Zarje Vršič dobili izdajo prvenca Zemljevôden. Guillevic je tako tudi v slovenski prevodni književnosti dobil mesto, ki mu kot samosvojemu in izvirnemu pesniku zagotovo pripada. Zarja Vršič je tudi avtorica oddaje.
Pri oddaji so sodelovali: dramska igralca Matej Puc in Željko Hrs, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič Hudej, tonska mojstrica Sonja Strenar in režiser Klemen Markovčič.

V oddaji bomo poslušali skladbo Monuments of diamonds, Spomenik diamantov, skladatelja Kraiga Gradyja in se ob njej vprašali, ali lahko v informacijsko globaliziranem svetu sploh še govorimo o slogu nekih specifičnih geografskih področij.

Skladba je junija letos izšla pri založbi Another timbre.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Oljenka je naslov izbora pesmi Jureta Kaštelana, hrvaškega pesnika. Prevajalec Peter Svetina jih je izbral iz dveh Kaštelanovih zbirk: Malo kamenja in polno sanj iz leta 1957 in Sama modrina, nebeška modrina iz leta 1989. Jure Kaštelan se je rodil leta 1919 v Omišu, umrl je leta 1990 v Zagrebu. Tu je študiral jezike in književnosti in postal na filozofski fakulteti profesor za literarno teorijo, delal je kot znanstvenik, urednik in pesnik. Objavil je šest pesniških zbirk, prvo Rdeči konj med drugo svetovno vojno. V poznejših zbirkah je temi vojne dodal še ljubezen, svobodo in smrt. Ta štiri izhodišča ubeseduje z jasnim in čustvenim jezikovnim izrazom in oblikovno zelo različno, od metrično urejenih pesmi do pesmi v prozi. Kaštelan sodi med vidnejše sodobne hrvaške lirike. Pesmi v oddaji pričajo tudi o Kaštelanovi navezanosti na morje.