V družini magistra Rudija Pančurja je glasba nepogrešljiv sestavni del njenega vsakdana. Oba z ženo Tino sta namreč akademsko izobražena glasbenika, ki sta se na ljubljanski Akademiji za glasbo tudi spoznala, njuna sinova pa sta si za preživljanje prostega časa resda našla druge hobije, vendar ju glasba spremlja že od malih nog. In ker lahko ustvarjalni navdih včasih potrka na vrata tudi sredi noči, se v prav vseh sobah njihovega stanovanja drenjajo predvsem instrumenti s klaviaturami. Zdajšnjega režiserja zvoka, magistra Rudija Pančurja, ki je v vlogi urednika Uredništva glasbenega in razvedrilnega programa dolgo let sooblikoval glasbeno podobo Prvega programa Radia Slovenija, je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne. Poslušajte ponovitev oddaje.

Plečnikove mojstrovine, ki dajejo pečat strogemu središču Ljubljane, so privlačne tudi za turiste. Ti imajo zelo različne podatke o arhitektu Plečniku, nekateri vedo zelo veliko, drugi pa seveda precej manj ali skoraj nič. Ena izmed mojstrovin velikega arhitekta je tudi Plečnikova zapornica, ki navdušuje s svojo mogočnostjo. V ponovitvi oddaje poslušajte Nedeljsko reportažo, ki jo je posnel Milan Trobič.

Leta 1977 je bila gradnja jedrske elektrarne v Krškem na vrhuncu. Kljub zamudam in zahtevam, s katerimi se gradbeniki še niso srečevali, se je zdelo, da nič ne more ustaviti zmagoslavja tedanje energetske, pa tudi običajne politike. Dejstvo, da gre za ameriško tehnologijo in seveda tudi nadzor, je bilo pogosto potiskano v ozadje, ko se je konec poletja začela kritična faza vsega podjetja; na gradbišče je bilo potrebno dostaviti strojno opremo, med katero so bili nekateri elementi gigantskih razsežnosti. Z zanimivo in povsem pozabljeno zgodbo nas v ponovitvi oddaje »Sledi časa« seznanja Marko Radmilovič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Sreča in nesreča. Koliko besed, misli, čustev, želja in strahov se zbira okrog teh dveh besed. Mediji so polni novic in podob ljudi, ki jih razglašajo za srečne ali nesrečne. Umetnost je polna presunljivih upodobitev in izrazov sreče in nesreče, pogosto v paradoksalnih medsebojnih zvezah. Obstaja pravcata trgovina s srečo, pravzaprav je sodobna potrošniška družba zgrajena na njej. Različne znanosti, medicina in terapije vseh vrst se intenzivno ukvarjajo s tem, da bi nas osrečile ali vsaj zmanjšale našo nesrečo. Vse svetovne religije in verstva skušajo svoje vernike pripeljati do najvišje sreče, kakor si jo pač predstavljajo in jih rešiti pred najhujšo nesrečo, spet kakor si jo pač predstavljajo. Politiki vseh barv nas prepričujejo o tem, kako da se prizadevajo za osrečevanje čim več ljudi. Itd. Itd. Skratka okrog nas nenehno brbota morje govoric o sreči in nesreči in nepregledna množica upodobitev obeh. Pa vendar premnogi ljudje se počutimo bolj ali manj nesrečni, in če že imamo srečo, da se počutimo srečne, se hkrati bojimo, da bi to srečo izgubili. In potem dan za dnem z vsemi močmi iščemo to težko ulovljivo srečo. To dejstvo kaže, da je z našimi predstavami o sreči in nesreči nekaj temeljito narobe, da morda stremimo za iluzornimi oblikami sreče. Ni čudnega, da jih vedno spremlja strah pred izgubo sreče. Iluzija je morda v tem, da zamenjujemo čustva in občutke zadovoljstva, morda ekstaze ob določenih dogodkih in stanjih, npr. s svojim imetjem s srečo kot načinom bivanja. Biti srečen je življenjski način, ko preprosto ne razmišljamo več o sreči in o njeni morebitni izgubi, temveč preprosto smo in živimo kot ljudje in ta način življenja radostno delimo z drugimi ljudmi okrog nas. Biti srečen tedaj vključuje delitev in razširjanje svoje sreče z drugimi ljudmi. Stari grški filozofi so modro dejali, da je sreča posameznika v harmoniji, in to vključuje tako harmonijo s samim seboj in harmonijo z drugimi. Poskusite torej danes morda začeti dan z ustvarjanjem tovrstne harmonije med ljudmi, morda boste odkrili, koliko sreče že imate in vam je ni treba posebej iskati.

Najmlajši v teh dneh uživajo v jesenskih počitnicah in čeprav so okoliščine žal take, da jih večina preživlja kar doma, se zagotovo znajo zamotiti in kratkočasiti z najrazličnejšimi stvarmi. Morda je ena od njih tudi pregledovanje starih fotografij ali razglednic, ki so jih dobili iz različnih krajev od svojih prijateljev. Teh bo žal med temi počitnicami zelo malo, a to ne pomeni, da poštarji ne bodo imeli dela. Kaj vse počnejo, kaj raznašajo, kaj imajo oblečeno in na čem se pripeljejo, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci iz OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem.

Založba kakovostnih programov (ZKP), nekdaj Založba kaset in plošč, je bila ustanovljena leta 1970. Letos torej obeležuje 50 let delovanja! A na vprašanje, katero kaseto so izdali najprej, torej, katera je bila tista prva, ni najlažje odgovoriti, je v Torkov kviz razkrila Mojca Menart, muzikologinja in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat ne bomo odpotovali prav daleč, le čez državno mejo v našo sosedo Madžarsko. Od tam prihaja naša sogovornica, Monika Simon, ki se je z družino v naše glavno mesto preselila pred sedmimi leti in pol. Pri nas ji je med drugim všeč, kako Slovenci skrbimo za naravo, pa da imamo v mestih območja brez avtomobilov in da smo prijazni do tujcev. O življenju v Sloveniji in tukajšnjih izzivih se je z Moniko Simon pogovarjala Tadeja Bizilj.

Otečeni, boleči in slabo gibljivi, okoreli sklepi. To je revma! Revmatično obolenje nas lahko doleti kadarkoli v življenju. Zdravniki postavijo različne diagnoze: revmatoidni artritis, spondiloartritis, ankilozirajoči spondilitis. Vnetne revmatične bolezni so kronične, zato v obdobju epidemije, ukrepov in omejitev terjajo posebno skrb. Podrobneje pa torkovem Svetovalnem servisu. Na vprašanja o revmatičnih obolenjih odgovarja revmatolog prof. Matija Tomšič.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
62. rojstni dan praznuje pevec skupine Duran Duran, Simon Le Bon. Duran Duran so bili ena izmed najuspešnejših skupin v 80. letih prejšnjega stoletja. Spomnili se jih bomo s skladbo iz leta 1982, Rio.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Seks je normalen del življenja. Zato se pol stoletja po seksualni revoluciji sprašujemo, zakaj je še vedno tabu tema? Bi imeli boljše spolno življenje, če bi se znali o seksu pogovorjati? Če bi se o spolnosti in medčloveških odnosih učili v šoli? Raziskave kažejo, da ima sistematična celovita spolna vzgoja številne pozitivne učinke. Kakšna je spolna vzgoja v Sloveniji, v drugih evropskih državah in kakšni so njeni učinki? O tem v Intelekti.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V studiu 13 nastopata pevka Tjaša Fabjančič in Michael Lagger.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Trgovinske vojne, spodkopavanje jedrskega sporazuma z Iranom, umikanje iz pariškega podnebnega sporazuma, vse slabši odnosi s Kitajsko, popuščanje Izraelu - so med najbolj vidnimi poudarki ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. »Amerika na prvem mestu,« se glasi Trumpov slogan - a kakšne posledice to prinaša? Kakšne bi bile spremembe ob morebitni zmagi Joeja Bidena? O tem z avtorico oddaje Špelo Novak, našimi dopisniki in strokovnjaki.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet - "Umirite se!".  Ampak- Kako lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja, sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in notranji mir ter ravnovesje.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

... prinaša dež in gobe rastejo ...
Pripoveduje: Majda Potokar.
Napisal: Smiljan Rozman.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1981.

Pri koprski založbi Libris je nedavno izšla monografija, ki sta jo izdala Krajevna skupnost Dekani in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes.

Knjiga na več kot 380-ih straneh objavlja še neizdane terenske zapiske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v okolici Dekanov raziskovala leta 1949, natančneje, od 15. septembra do 25. oktobra. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih je vpeljal takratni ravnatelj, dr. Boris Orel, član in vodja kar osemnajstih ekip. Ekipe so štele od 10 do 20 članov, med katerimi so bili muzejski kustosi, risarji in drugi sodelavci.

Kot rečeno, so jesen leta 1949 preživeli v dolini reke Rižane, kjer leži strnjeno naselje Dekani. Za več kot mesec dni so se ustavili tam in s kolesi odhajali raziskovat bližnje kraje: Tinjan, Osp, Socerb, Škofije. Skupaj so med odpravo ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov ter več kot 400 fotografij. Vendar zbrano gradivo žal nikoli ni bilo objavljeno.

Prav to je spodbujalo in gnalo glasbenika, zapriseženega istrski ljudski glasbi, Marina Kranjca, da naredi korak naprej in del teh raziskav objavi. To mu je uspelo letos skupaj z dialektologinjo Suzano Todorović.
V oddaji slišimo pristno dekansko narečje. Sami pa rečejo, da govorijo po pisjansko.

Pojejo in godejo: Tolovaj Mataj, Istrijanski muzikanti, Kantadori, Trio Julijana Strajnara in istrska skupina Vruja.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji Big Band RTV Slovenija se predstavi, ki jo pripravlja glasbena urednica Alja Kramar, se sprehajamo skozi arhiv posnetkov našega orkestra, ki se je nekoč imenoval Plesni orkester, pozneje pa se je preimenoval v Big Band RTV Ljubljana oziroma RTV Slovenija. Spoznavamo nekdanje in zdajšnje člane orkestra in predvajamo sveže posnetke koncertov.

Oljenka je naslov izbora pesmi Jureta Kaštelana, hrvaškega pesnika. Prevajalec Peter Svetina jih je izbral iz dveh Kaštelanovih zbirk: Malo kamenja in polno sanj iz leta 1957 in Sama modrina, nebeška modrina iz leta 1989. Jure Kaštelan se je rodil leta 1919 v Omišu, umrl je leta 1990 v Zagrebu. Tu je študiral jezike in književnosti in postal na filozofski fakulteti profesor za literarno teorijo, delal je kot znanstvenik, urednik in pesnik. Objavil je šest pesniških zbirk, prvo Rdeči konj med drugo svetovno vojno. V poznejših zbirkah je temi vojne dodal še ljubezen, svobodo in smrt. Ta štiri izhodišča ubeseduje z jasnim in čustvenim jezikovnim izrazom in oblikovno zelo različno, od metrično urejenih pesmi do pesmi v prozi. Kaštelan sodi med vidnejše sodobne hrvaške lirike. Pesmi v oddaji pričajo tudi o Kaštelanovi navezanosti na morje.