Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Praznik Vseh svetih oziroma Dan spomina na mrtve je dan, ko nas tišina tistega neznanega, kamor odhajamo, pogosto zajame izraziteje kot druge dni. O tem, pa tudi o utripu praznika nekoč, govori ta pesem Alojza Gradnika, velikega pesnika ljubezni, smrti - in goriških Brd.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na dan spomina na mrtve v Katoliški cerkvi obhajajo praznik vseh svetih, jutri pa se bodo spominjali vseh vernih rajnih. Letos bo zaradi epidemije zaznamovanje spomina drugačno kot v prejšnjih letih. Kot v tokratni oddaji Sledi večnosti poudarjata duhovnica Simona Prosič Filip in upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, duhovna povezanost z našimi pokojnimi ni vezana na prostor in čas. Zato po njunem mnenju ni nič narobe, če obisk grobov preložimo za nekaj časa.
Dan spomina na mrtve nas opominja, da je naše življenje minljivo, in vsak človek drugače doživlja smrt in slovo od najdražjih. Za številne je izjemnega pomena tudi način slovesa od pokojnika.
Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več. To pomeni, da pokojnik nima groba. O duhovnem pogledu na to razmišljata tudi naša sogovornika, duhovnika Simona Prosič Filip in Marjan Turnšek.

Prvi november je poseben praznik, s prav tako posebnim razpoloženjem. Na ta dan se namreč spominjamo vseh svojih dragih, ki jih ni več med nami. A po krščanskem nauku in izročilu je to tudi vesel praznik, slovesni godovni dan vseh tistih, ki se, kot je zapisano v Svetem pismu, »zdaj radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju«.
O tem skozi glasbo in besedo pripoveduje tudi cerkvena kantata Johanna Sebastijana Bacha z naslovom O Ewigkeit, du Donnerwort (O večnost, ti beseda groma), ki se po vsebini dotika vprašanj o življenju in smrti.

Iz mariborske stolnice na praznik vseh svetih neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Roald Dahl je znan predvsem po leposlovju za mlajše bralce. Britanski avtor, ki mu ob 30. obletnici smrti posvečamo novembrske oddaje Humoreska tega tedna, je pisal tudi hudomušne, pogosto precej mračne zgodbe za odrasle. V prvo oddajo iz cikla smo umestili prvi del zgodbe z naslovom William in Mary. Dahl jo je napisal leta 1959. Prevedla jo je Ana Barič Moder, dramatizirala pa Tesa Drev Juh. Interpretirajo jo Darja Reichman, Milan Štefe in Matej Recer, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Oddaja je bila posneta leta 2016.

Poslušajmo zdaj 'zbor gusarjev' ter 'duet Imogene in Gualtiera' iz 1. dejanja opere "Pirat" Vincenza Bellinija. Peli bodo: Victoria Simmonds kot Adela, Carmen Giannattasio kot Imogena in José Bros kot Gualtiero; Zbor Geoffreyja Mitchella in Filharmonični orkester iz Londona bo vodil David Parry.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddajo Musica noster amor bomo tokrat posvetili enemu samemu delu – Beethovnovi Deveti simfoniji. Predvajali bomo posnetek slavnostnega koncerta v spomin na padec Berlinskega zidu, ki je bil izveden 25. novembra leta 1989 v dresdenski Kulturni palači – le dobra dva tedna po porušitvi. Izbor Beethovnove zadnje, zmagoslavne in lahko rečemo tudi revolucionarne Devete simfonije s Schillerjevo Odo radosti v sklepnem stavku za takšno priložnost seveda ni bil nobeno presenečenje, še več: najbrž ni primernejše skladbe od tega temeljnega dela nemške in hkrati zahodnoevropske simfonične tradicije. Legendarni posnetek je v tretji sveženj posebne ponudbe Evropske zveze radijskih postaj ob Beethovnovi 250. obletnici rojstva prispeval Nemški radio iz Berlina.
Na posebnem koncertu so nastopili nemški vokalni solisti ter člani uglednih zborovskih in orkestrskih zasedb iz obeh delov Nemčije, tako zahodnega kot vzhodnega. Kot solisti so nastopili: sopranistka Elisabeth Hallberg, mezzosopranistka Marylin Schmiege, tenorist Klaus König in basist Jan-Hendrik Rootering. Zborovske moči so združili člani Bavarskega radijskega zbora, zbora Srednjenemškega radia iz Leipziga in Leipziškega filharmoničnega otroškega zbora. V orkestrskem korpusu pa so družno nastopili člani Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, orkestra Saške državne kapele iz Dresdna in simfonikov Srednjenemškega radia iz Leipziga.

»Potem, ko se človek sam v sebi sooči s smrtjo, potem, ko je v njem zbranih vedno več smrti sorodnikov, prijateljev, znancev, ko se tišina smrti začne razblinjati in spreminjati v govor z njimi, ki so odšli na ono stran, da bi bili tudi tu, v nas samih prisotni, potem veš, da je tudi v smrti - življenje.« Tako je v svojem spominsko refleksivnem zapisu Dvoje živih med drugim zapisal veliki Tone Pavček. Njegovo razmišljanje o življenju in smrti interpretira žal tudi že pokojni velikan slovenskega gledališča Milan Štefe.

Glasbena medigra.

V tokratni praznični oddaji gostimo evangeličanskega škofa mag. Leona Novaka iz Murske Sobote. Tema: simbolna sporočilnost obeh praznikov – dneva reformacije in spomina na rajne, tudi v luči zdajšnjih sociokulturnih izzivov.

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo vseh, ki jih ni več med nami, vas vabimo k poslušanju glasbe, ki odstira pogled v onostranstvo. Po krščanskem nauku je smrt namreč le prehod v nov način bivanja in v to je globoko verjel tudi francoski skladatelj Olivier Messiaen. V svoji kompoziciji z naslovom Poveličana telesa je s svojo izvirno glasbeno govorico upodobil skrivnost posmrtnega življenja in veličastno veselje ter radost vseh, ki so premagali smrt. Skladbo Les Corps Glorieux - Poveličana telesa je napisal leta 1939, ko je bil star 21 let. Nekaj let pozneje, 15. novembra 1943, jo je prvič izvedel v pariški cerkvi sv. Trojice. Ima sedem delov oziroma sedem kratkih videnj o življenju vstalih. Delo bomo poslušali v skladateljevi interpretaciji.

Tokratno oddajo posvečamo Krzysztofu Pendereckemu, sodobnemu poljskemu skladatelju, ki smo ga pred leti imeli priložnost spoznati tudi v Ljubljani. Od tega sveta se je poslovil v letošnjem marcu. In za seboj pustil glasbo, tako in drugačno, ter – drevesa, ki jih je zasajal, drugega za drugim, vsako posebej, s posebno ljubeznijo … Kot bi snoval fugo, s temami, ki si sledijo, prav tako druga za drugo. Na koncu iz njih nastane skladba, zaokrožena celota. Kot iz dreves nastane gozd …

Ljubezenska zveza se pogosto ne dotika samo dveh ali več vpletenih ljudi, temveč si jo delno lasti tudi okolica, nam s svojimi zgodbami med drugim sporoča francoska pisateljica Brigitte Giraud. Predstavlja se z odlomki treh zgodb, izbranih iz knjige Ljubezen je zelo precenjena: Leto pričakovanja, Te že pogrešam in Čas je minil. Oddajo je pripravila Urša Jernejc, poleg Tanje Ahlin tudi prevajalka odlomkov.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Roman Očetov poklic je napisal oseminšestdesetletni pisatelj Sorj Chalandon. Rodil se je v Tuniziji. Delal je kot zunanjepolitični novinar, poročal je o razmerah na Severnem Irskem, sojenju Klausu Barbieju, spremljal je razmere v Iraku in Iranu, Afganistanu, Libanonu in Somaliji. Leta 2005 je objavil svoje prvo romaneskno delo Mali Bonzi, nato so sledili romani, kot so Obljuba, Vrnitev v Killybegs in Četrta stena.
V romanu Očetov poklic Chalandon predstavi Emila, njegova leta odraščanja in predvsem odnos do napornega očeta, ki naj bi bil, kakor je sam rekel, tajni agent. Odlomek prinaša opis pogreba Emilovega očeta.