Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kaj vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih? Povzročili so neskončne kolone iz mest na podeželje. Pokličite po polnoči.

Čeprav so kinematografi po Sloveniji zaradi razglašene epidemije zaprti, si lahko v okviru praznovanja mednarodnega dneva animiranega filma na spletu ogledate izbor slovenskih animacij. Poleg tega poročamo o spletni premieri filma Tihi večeri režiserja Davida Sipoša, pa o kultnih likih, ki jih je ustvaril Sacha Baron Cohen. Sprašujemo se tudi o pomenu filmskih stvaritev Johna Carpenterja, mojstra grozljivk. Vabljeni k poslušanju!

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prvi november. Državni praznik z uradnim nazivom dan spomina na mrtve. Pogovorno dan mrtvih. Prijatelj, ki je rojen prvega novembra, mi je rekel, da to ni ravno najboljši datum za praznovanje rojstnega dne. Preprosto zato ne, ker moramo vsi Slovenci, verni ali neverni, kot pobesneli letati po grobovih, prenašati ikebane in prižigati na tone sveč. Vse to pa spremlja nekoliko zamorjeno razpoloženje. Nekaj, kar vsekakor ne dopušča, da bi se lahko slavljenec s povabljenci veselil ob praznovanju svojega rojstnega dne.
Ta praznik je dejansko lahko precej v sivih in žalostnih tonih, da ne rečemo kar zamorjen in turoben. Če je seveda to dan mrtvih. V naši družbi izrivamo smrt iz svoje zavesti, iz svojega okolja, oziroma o smrti kvečjemu poslušamo le na domačem kavču pred televizorjem. Umiranje se dogaja nekje drugje, če pa je že v naši okolici, je to v oddaljenosti bolnišnic ali domov za ostarele. In nenazadnje: pogrebno slovesnost smo, vsaj v mestih, bolj ko ne zreducirali in sterilizirali, da ja ni kaj dosti možnosti za iskreno in pristno žalovanje. Preprosto, ker se smrti bojimo, ker nočemo o njej razmišljati, pa čeprav je to edino gotovo dejstvo, ki čaka vsakega od nas. V nezavednem strahu in zanikanju skušamo s svojim življenjem pustiti čim večjo sled, neki odtis, spomin, ki me bo presegal onkraj mojega bivanja. Zato se pri pogrebnih govorih tolikokrat slišijo besede: »Večno boš ostala v našem spominu.« Če smo čisto iskreni, je to paradoks. Večno pomeni za zmeraj. Dejstvo je, da bo nekdo ostal v mojem spominu, dokler bom bival ali še celo manj, če bom zaradi demence ali kakšne nesreče izgubil spomin. Če rečem, da boš za vedno ostal ali ostala v spominu, pomeni, da se bo ta spomin končal z mojo smrtjo ali s smrtjo naslednje generacije. Tako je, če je naš pogled usmerjen samo v tukajšnjost. Če smo prepričani, da je smrt zadnja in končna postaja.
Kristjani praznujemo spomin vseh vernih rajnih – toda to je drugega novembra, ko se v molitvah spominjamo pokojnih. Prvega novembra pa ne praznujemo dneva mrtvih, ampak praznik vseh svetih – vseh svetnikov. Jezus Kristus je vstal od mrtvih. Zato apostol Pavel piše: »Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera … Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so umrli« (1 Kor 15,17.20). Zato verujemo, da smrt ni končna postaja, ampak prehod v izpolnjeno bivanje pri Bogu. Pogled ni usmerjen v grob, v končnost, v tukajšnjost, ampak onkraj. Zato prvi november ni dan, ko bi bil človek zamorjen, ampak hvaležen in vesel. Hvaležen za vse, ki so že pokojni in sem z njimi prehodil del življenjske poti. Vesel zato, ker me krepi vera, da zdaj živijo polnost življenja pri Stvarniku. Vesel zato, ker smrt nima zadnje besede, ampak jo ima Življenje.

Danes gremo v Pomursko statistično regijo, ki jo sestavlja 27 občin. Med njimi so na primer tudi Apače, kjer smo z NaPOTki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Zdaj pa gremo na skrajni severovzhod države – v občino, ki jo z zahodne strani objema občina Šalovci, z vzhodne pa državna meja z Madžarsko. Občina, ki jo je obiskala Darja Pograjc, ima dobrih 18 kvadratnih kilometrov površine, približno 370 prebivalcev in samo dve naselji: Krplivnik in Hodoš.

Osrednja nedeljska jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Današnji dan je priložnost za umiritev in razmišljanje. Razmišljanje tudi o tem, kako osmišljamo svoje življenje, kaj nam življenje ponuja in kako plujemo skozi tokove. Danes se bomo bolj kot kdaj koli spominjali tudi preteklosti, ljudi in dogodkov, ki so to našo preteklost zaznamovali. "Darovi minevanja" je Manca Košir dala naslov knjigi, v kateri objavlja svoja in razmišljanja sedmih drugih avtorjev v obliki pisem. "Ta knjiga je dar življenja," pravi gospa Breda Brezovar Goljar, podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, ko v pogovoru z Lucijo Fatur razmišlja, kako nas nagovarja današnji dan.

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Prvo novembrsko nedeljo boste poslušali nekdanjo Pihalno godbo milice, s katero se oddaja tudi končuje, vmes pa bosta igrala še Delavska pihalna godba Trbovlje s solistom na klarinetu Jožetom Kotarjem in Trobilni ansambel Akademije za glasbo Ljubljana.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z Ljerko, pa bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten. Ljerka Belak in glasbena urednica Irma Rauh vas razveseljujeta vsako nedeljo ob 10.10 na Prvem.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča, ki je v ponovljenem glasovanju za štiri glasove premagal protikandidata Marjana Podobnika. Socialni partnerji pred njega postavljajo visoka pričakovanja. Podajamo se v slovensko Istro, kjer je oljčna sezona na vrhuncu. Zaznamovana je z epidemijo, prav tako kot izobraževanja kmetov, ki jih pripravljajo Kmetijsko gozdarski zavodi. Ta bodo zato potekala prilagojeno razmeram. Za konec pa se odpravljamo še k vinogradniku in vinarju Valterju Mlečniku v Bukovico v Spodnje Vipavski dolini, ki prisega na naravno pridelavo in predelavo grozdja. Njegova vina so našla pot po vsem svetu, tudi na Japonsko.

Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Pripoved o zaokroženi temi, zanimivih krajih in ljudeh, pa tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše. Razmišljanje o vsakdanjiku, včasih tudi potopis ali celo malce ironičen pogled novinarja na dogajanje okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom. Ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Ob besedah smrt, minevanje, pogreb, pokopališče se vsakdo izmed nas zdrzne. O teh poslednjih stvareh namreč zelo neradi govorimo, če pa že, je to takrat, ko umre eden izmed naših svojcev ali prijateljev. Neizogibnost slovesa je potem navzoča še dolgo, pogosto vse naše življenje, dokler tudi sami nismo postavljeni pred dokončno dejstvo, da smo na tem svetu le popotniki, ki jih čaka končni odhod. V teh prazničnih dneh so nam smrt in z njo povezane besede še posebno blizu. Marsikdo meni, da je tako prav, drugi spet temu nasprotujejo in si namesto obiska pokopališč in prižiganja svečk izberejo tako ali drugačno potovanje in oddih. V današnji oddaji ne bomo razmišljali o simbolnih pomenih smrti in pogrebnih šegah in navadah. Ne bomo ocenjevali, kakšna ekološka obremenitev so gore ostankov plastičnih sveč na pokopališčih, niti nas ne bo zanimalo, kako gledajo na smrt druge kulture, narodi in ljudstva. Zanimal nas bo čisto oseben stik s smrtjo, kot ga doživljajo tisti, ki jim je nekako blizu, kot poslanstvo, poklic, navdih za razmišljanje. Za nekatere sta smrt in minevanje nekaj popolnoma vsakdanjega. Njihov poklic je vezan na smrt in dogajanje v zvezi z njo. Spet drugi so se recimo odločili, da jim bo ta končni del vsakega človeškega življenja še posebno blizu, ne zaradi njihove lastne smrti, ampak tako, da spremljajo umirajoče in njihove svojce. In tu so tudi tisti, ki o smrti razmišljajo. O tem v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Na dan spomina na mrtve v Katoliški cerkvi obhajajo praznik vseh svetih, jutri pa se bodo spominjali vseh vernih rajnih. Letos bo zaradi epidemije zaznamovanje spomina drugačno kot v prejšnjih letih. Kot v tokratni oddaji Sledi večnosti poudarjata duhovnica Simona Prosič Filip in upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, duhovna povezanost z našimi pokojnimi ni vezana na prostor in čas. Zato po njunem mnenju ni nič narobe, če obisk grobov preložimo za nekaj časa.
Dan spomina na mrtve nas opominja, da je naše življenje minljivo, in vsak človek drugače doživlja smrt in slovo od najdražjih. Za številne je izjemnega pomena tudi način slovesa od pokojnika.
Podjetja za pogrebno dejavnost ugotavljajo, da je pokopov z raztrosom pepela v zrak, zemljo ali vodo vse več. To pomeni, da pokojnik nima groba. O duhovnem pogledu na to razmišljata tudi naša sogovornika, duhovnika Simona Prosič Filip in Marjan Turnšek.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Že maja ste v radijski oddaji Lahko noč, otroci! slišali sedem na novo posnetih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, v zadnjih tednih pa ste si lahko ob ponedeljkovih večerih ob 18.10 na 1. programu Televizije Slovenija ogledali zgodbe izpod peresa slovenskih in tujih avtorjev in izpod čopičev slovenskih ilustratorjev. Na Prvem pa nocoj pospremimo otroke v svet sanj s pravljico Celie Thaxter: Dogodivščine male miške v interpretaciji igralke Nike Rozman.

Pravljica je nastala v okviru cikla sedmih oddaj Lahko noč, otroci! iz tematskega sklopa Čebelice, ki je del skupne zgodbe Radia, Televizije in Mladinske knjige. Jutri pa bo zaživela tudi kot televizijska slikanica, ko bo igralka Nika Rozman pripovedovala pravljico o zvedavem bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Pripovedovalka: Nika Rozman.
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Prevajalka: Marjana Kobe.
Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič.
Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Roman Očetov poklic je napisal oseminšestdesetletni pisatelj Sorj Chalandon. Rodil se je v Tuniziji. Delal je kot zunanjepolitični novinar, poročal je o razmerah na Severnem Irskem, sojenju Klausu Barbieju, spremljal je razmere v Iraku in Iranu, Afganistanu, Libanonu in Somaliji. Leta 2005 je objavil svoje prvo romaneskno delo Mali Bonzi, nato so sledili romani, kot so Obljuba, Vrnitev v Killybegs in Četrta stena.
V romanu Očetov poklic Chalandon predstavi Emila, njegova leta odraščanja in predvsem odnos do napornega očeta, ki naj bi bil, kakor je sam rekel, tajni agent. Odlomek prinaša opis pogreba Emilovega očeta.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.