Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Spoštovani poslušalci Programa Ars, v prihodnjih minutah se bomo sprehodili skozi glasbene vsebine, ki jih boste lahko danes spremljali na Programu Ars.
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anuša Volovšek, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja. v Operni jutranjici pa se Renato Horvat ukvarja z vprašanje našega spomina. Dober primer, da se možgani dogodkov iz preteklosti spominjajo zelo selektivno, ponuja branje "Avtobiografske skice", ki jo je Giuseppe Verdi narekoval založniku Ricordiju: skoraj vsak stavek v njej namreč dejanska dejstva olepšuje ali pa je z njimi v popolnem nasprotju.
V četrti oddaji Skladatelja tedna bo Primož Trdan obravnaval poznejšemu glasbenemu ustvarjanju Bele Bartoka. V jutrišnji oddaji se bomo posvetili glasbi, ki jo je Bartok napisal v Združenih državah, danes pa bo središče našega zanimanja Švica. Tam je Bartok preživel čas tik pred izbruhom druge svetovne vojne, saj je ravno Basel postal skladateljevo zatočišče pred čedalje hujšim teptanjem človeških pravic, ki ga je doživljala tudi njegova domovina.
Oddaja Po belih in črnih tipkah igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in polpreteklega časa ter spoznavanju njihovega življenja in umetniških nazorov. V oddajah do konca letošnjega koledarskega leta bo avtor oddaje Klemen Golner poudarek prenesel bolj na klavirska dela sama, kot na njihove izvajalce. Danes boste tako lahko slišali niz šestih klavirskih skladb "Pesmi Rena" Georgesa Bizeta v izvedbi Jean-Marca Luisada, "Klavirski koncert št. 1" brazilskega skladatelja Camarga Guarnierija, kjer bo kot solist nastopil pianist Max Barros in Schubertovo Klavirsko sonato v C-duru, D. 279, ki jo bo zaigral Paul Badura-Skoda.
Oddajo Mladi virtuozi, ki jo pripravlja Vesna Volk, tokrat namenjamo harfistki Lari Pelikan, ki je svojo glasbeno pot začela v glasbeni šoli Celje v razredu Erike Frantar. Ta jo je nato poučevala še na srednji stopnji, ta hip pa je harfistka študentka Mojce Zlobko Vajgl na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sklopu mednarodne izmenjave Erazmus je opravila tudi magistrski študij v Vidmu pri Patricii Tassini.
V oddaji Banchetto musicale, ki jo pripravlja Domen Marinčič, bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je potekal trinajstega avgusta v sklopu letošnjega 38. Festivala Radovljica. V baročni dvorani radovljiške graščine je nastopil godalni trio na zgodovinskih glasbilih s črevnatimi strunami. Violinistka Božena Angelova, violist Jonathan Ponet in violončelist Gregor Fele so izvajali skladbe Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in njunega sodobnika, nekdanjega lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, Eduarda de Lannoya.
Komorni studio pripravlja Tjaša Krajnc, za tokratno oddajo pa je izbrala koncertne posnetke z 68. Festivala Ljubljana 2020, ko je 31. julija v Viteški dvorani Kržank v Ljubljani gostoval italijanski komorni ansambel Goffríller, v katerem se prepletajo zvočnost in spevnost godal in klavirja. Ansambel Goffriller nastopa v različnih zasedbah - od tria do seksteta - in v sodelovanju s priznanimi glasbeniki. Na koncertu so glasbeniki izvedli tri komorne mojstrovine Wolfganga Amadeusa Mozarta, Giacoma Puccinija in Roberta Schumanna, za dodatek pa še krajši počasni tango Astorja Piazzolle.
Ob koncu glasbenega večera na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Glasba 20. stoletja poslušali glasbo Tadeusza Bairda. Ta poljski skladatelj je v svoji glasbi združeval prvine pozne romantike in sodobne kompozicijske postopke, prav tako pa je bil ideološko razpet med zahtevami tedanje povojne oblasti in zahodnoevropskimi pogledi družbene vloge skladatelja. Leta 1949 je ustanovil Skupino 49 s skladatelji, ki so v duhu socialnega realizma ustvarjali glasbo za širše občinstvo, obenem pa so se posluževali tudi sodobnih kompozicijskih rešitev.
Spoštovani poslušalci, zdaj pa vas vabimo k poslušanju drugega dela Glasbene jutranjice Anuše Volovšek.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik Sandi Voler je leta 1996 objavil pesniško zbirko Trenutek: 1962–2002, v Liričnem utrinku pa bomo predvajali Fragment iz pesnikove zapuščine.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dober primer, da se možgani dogodkov iz preteklosti spominjajo zelo selektivno, ponuja branje "Avtobiografske skice", ki jo je Verdi narekoval založniku Ricordiju: skoraj vsak stavek v njej namreč resnična dejstva olepšuje ali pa je z njimi v popolnem nasprotju.

S četrto iz niza oddaj o skladatelju tedna, Beli Bartoku, se bližamo njegovim poznejšim ustvarjalnim obdobjem. V jutrišnji oddaji se bomo posvetili glasbi, ki jo je Bartok napisal v Združenih državah, danes pa bo središče našega zanimanja Švica. Tam je Bartok preživel čas tik pred izbruhom druge svetovne vojne, saj je ravno Basel postal skladateljevo zatočišče pred čedalje hujšim teptanjem človeških pravic, ki ga je doživljala tudi njegova domovina.

Kot veste, koncertov še vedno ni; tako bomo tudi ta teden čas, namenjen oddaji Glasbeni utrip, zapolnili z glasbo, in sicer bomo podobno, kot smo včeraj namesto Glasbenega utripa poslušali Brahmsovo simfonijo ob obletnici njene prve izvedbe, tudi danes slišali dve prvi izvebi velikih del:

RICHARD STRAUSS: VESELE POTEGAVŠČINE TILLA EULENSPIEGLA, SIMFONIČNA PESNITEV, OP. 28 (V ŽIVO)
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: UROŠ LAJOVIC
Posnetek s koncerta za zeleni abonma februarja 2007.

ROBERT SCHUMANN: SIMFONIJA ŠT. 2 V C-DURU, OP. 61 (V ŽIVO)
\t1. SOSTENUTO ASSAI - ALLEGRO MA NON TROPPO
\t2. SCHERZO: ALLEGRO VIVACE
\t3. ADAGIO ESPRESSIVO
\t4. ALLEGRO MOLTO VIVACE
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Koncertni mojster: MIRAN KOLBL, Dirigent: UROŠ LAJOVIC
Posnetek s koncerta za modri abonma decembra leta 2010.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pred dnevi se je poslovil naš dolgoletni radijski kolega, režiser Jože Valentič. Kolegica dramaturginja Vilma Štritof je za Razglede in razmisleke o dragem in cenjenem kolegu in njegovem bogatem ustvarjalnem opusu pripravila zapis in ga opremila z odlomki iz njegovih radijskih oddaj, ki za vedno ostajajo v našem arhivu.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbenoestetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature. V oddajah do konca letošnjega koledarskega leta bomo prenesli poudarek bolj na klavirska dela sama kot na njihove izvajalce. Danes boste tako lahko slišali niz šestih klavirskih skladb "Pesmi Rena" Georgesa Bizeta v izvedbi Jeana-Marca Luisade, "Klavirski koncert št. 1" brazilskega skladatelja Camarga Guarnierija (izvajalci bodo pianist Max Barros, Varšavska filharmonija in dirigent Thomas Conlin) in Schubertovo "Klavirsko sonato v C-duru", D. 279, ki jo bo zaigral Paul Badura-Skoda.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Med spremljanjem razpleta ameriških volitev se vrstijo razlage napetega dogajanja, družbenih in kulturnih posledic izrekanja in vedenja ameriškega ljudstva. Danes opoldne je svojo razlago za publikacijo Oxford Political Review povedal filozof Slavoj Žižek.

Potem ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, pa se vrstijo ugibanja, za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo te prostore. Včeraj je na Odboru za kulturo v državnem zboru državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc prvič povedala, da se je že pred tem mandatom načrtovala prenova, ki bi na Metelkovi omogočila prostore prirodoslovnemu muzeju. To sta osrednji temi današnje oddaje.

Tokratno oddajo bomo posvetili harfistki Lari Pelikan, ki je svojo glasbeno pot začela v glasbeni šoli Celje v razredu Erike Frantar. Ta jo je nato poučevala še na srednji stopnji, ta hip pa je harfistka študentka Mojce Zlobko Vajgl na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sklopu mednarodne izmenjave Erazmus je opravila tudi magistrski študij v Vidmu pri Patricii Tassini.
V oddaji boste lahko slišali:
– Wilhelm Posse: Etuda št. 3,
– Henriette Renie: Legenda,
– Benjamin Britten: Suita za harfo, op. 83 (odlomek).

Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najintimnejšo osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V današnji oddaji bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil trinajstega avgusta v sklopu letošnjega 38. Festivala Radovljica. V baročni dvorani radovljiške graščine je nastopil godalni trio na zgodovinskih glasbilih s črevnatimi strunami. Violinistka Božena Angelova, violist Jonathan Ponet in violončelist Gregor Fele so izvajali skladbe Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in njunega sodobnika, nekdanjega lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, Eduarda de Lannoya.

"...Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?...“

Zvočno podobo povesti Cvetje v jeseni pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Pesnik Sandi Voler je leta 1996 objavil pesniško zbirko Trenutek: 1962–2002, v Liričnem utrinku pa bomo predvajali Fragment iz pesnikove zapuščine.

Tokrat bomo v Oddaji Za en bokal muzike slišali petje z levega brega Kolpe, kjer se v izročilu prepleta slovensko ljudsko izročilo s hrvaškim, pa tudi uskoškim. S pesmijo se bomo sprehodili od Dalnjih njiv pa do Starega trga; od Vrhovcev, kot skupini vasi nad Kolpo pravijo domačini, pa do Poljanske doline … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

V Komornem studiu bomo predstavili koncertne posnetke z 68. Festivala Ljubljana 2020, ko je 31. julija v Viteški dvorani Križank v Ljubljani gostoval italijanski komorni ansambel Goffríller, v katerem se prepletata zvočnost in spevnost godal in klavirja. Ansambel Goffriller nastopa v različnih zasedbah – od tria do seksteta – in v sodelovanju s priznanimi glasbeniki. Člani ansambla od pomladi 2018 vodijo izpopolnjevalni mojstrski tečaj za godalni kvartet na Akademiji Rahmaninov v Catanii, kjer igrajo kot rezidenčni ansambel. V petčlanski zasedbi Goffriller igrajo profesorji z glasbenega konservatorija Vincenza Bellinija v Catanii na Siciliji, ki imajo številne izkušnje kot koncertni mojstri uveljavljenih orkestrov ter v vlogah solistov in komornih glasbenikov. Na koncertu so glasbeniki izvedli tri komorne mojstrovine Wolfganga Amadeusa Mozarta, Giacoma Puccinija in Roberta Schumanna, za dodatek pa še krajši počasni tango Astorja Piazzolle. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Glasbena medigra

Tadeusz Baird je v svoji glasbi združeval prvine pozne romantike in sodobne kompozicijske prijeme, prav tako pa je bil ideološko razpet med zahtevami tedanje povojne oblasti in zahodnoevropskimi pogledi družbene vloge skladatelja. Leta 1949 je ustanovil Skupino 49 s skladatelji, ki so v duhu socialnega realizma ustvarjali glasbo za širše občinstvo, hkrati pa so uporabljali tudi sodobne kompozicijske rešitve.

Zgodbo smo odkupili v okviru letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Nadijo Šuler sicer že nekoliko poznamo, pred nekaj leti smo prav tako na natečaju odkupili njeno zgodbo z naslovom Lun, svoja besedila pa objavlja tudi v revijah Literatura, Vzajemnost, Ženska in drugih. Njene zgodbe niso izmišljene, avtorica črpa navdih zanje iz resničnega življenja.