Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Vesna Volk, ki je v nadaljevanju oddaje pripravila izbor glasbe od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. Še posebej se je posvetila saksofonu, saj se je na današnji dan rodil Adolphe Sax, izumitelj saksofona.
V Skladatelju tedna končujemo cikel oddaj o Beli Bartoku, ki ga je pripravil Primož Trdan. Z izbiro Bartokove glasbe bomo tokrat osrednjo pozornost namenili zadnjim letom njegovega življenja, ki jih je preživel v Združenih državah Amerike. Tja se je - podobno kot prenekateri evropski umetnik in intelektualec - zatekel pred nevarnostjo vojne in čedalje hujšimi kršitvami osnovnih človekovih krivic. Bartok je nanje brez zadržkov opozarjal in v znak protesta tudi prepovedal nekatere izvedbe svojih del v deželah, ki sta jim že vladala nacizem in fašizem.
Oddajo Izpod peresa slovenskih skladateljev pripravlja Tjaša Krajnc. V njej bomo predvajali operna dela Slavka Osterca: glasbo iz oper Krog s kredo, Iz komične opere in Saloma. Osterc je prvi polovici 20. stoletja ustvaril zelo obsežen opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so tudi izvirna in umetniško vznemirljiva operna dela.
Alma Kužel vas vabi k spremljanju oddaje Filmska glasba. Tokrat je izbrala glasbo iz animiranega filma Pogum. Glavna tema filma režiserja Marka Andrewsa, ki ima izvirni naslov 'Brave', govori o neustrašnem, pogumnem kuštravem dekletu po imenu Merida in o tem, kako zbrati dovolj poguma, da pretrgaš spone, ter da je najtežje najti pogum v svojem srcu. Glasbo za film je prispeval škotski skladatelj Patrick Doyle.
Oddaja Tretje uho je posvečena žanru, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja, tokrat pa k poslušanju vabi z glasbe iz nove plošče izraelske klarinetistke Anat Cohen. Študirala je na kolidžu Berklee v Bostonu, ustalila pa se je v New Yorku. Nastopa na največjih festivalih, ugledni jazzovski kritiki Nat Hentoff, Dan Morgenstern in Gary Giddins pa ji dajejo laskave ocene.
V oddaji Recital bomo predvajali posnetek koncerta Kvarteta Armida in flavtistke Mathilde Calderini, ki je januarja potekal na Salzburškem festivalu, natančneje v okviru Tedna Mozarta. V oddaji, ki jo je pripravila Alma Kužel, boste poslušali štiri Mozartova dela; dva godalna kvarteta ter dva kvarteta za flavto.
V terminu oddaje Petkov koncertni večer je Anuša Volovšek izbrala posnetek 6. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 9. marca 2012 izveden v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Orkester Slovenske filharmonije je v tem abonmajskem večeru gostil svetovno znanega legendarnega glasbenika in dirigenta sira Nevilla Marrinerja, ki je dirigiral med drugim dirigiral simfonično suito Planeti, op. 32 Gustava Holsta.
Oddaja Zborovski koncert v poslušanje prinaša ponovitev oddaje, ki smo jo predvajali 16. oktobra. Poslušali boste posnetek septembrskega koncerta Slovenskega okteta v okviru cikla Plečnik in a cappella. Slovenskemu oktetu in ciklu Plečnik in a cappella je za navdih sestave programa služila Aleja slovenskih, oziroma slovanskih skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani.
Glasbeni večer na Programu Ars zaključujemo z oddajo Jazz Ars. Oddajo bomo namenili znamenitemu solistu na bariton saksofonu in članu orkestra Dukea Ellingtona - Harryju Carneyju. V Ellingtonovem orkestru je igral dlje kot kdor koli drug - celih petinštirideset let, in bil tako daleč najbolj lojalen član orkestra.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Z današnjo oddajo končujemo cikel oddaj o Beli Bartoku, ki smo ga v uredništvu izbrali za skladatelja tedna. Z izbiro Bartokove glasbe bomo tokrat osrednjo pozornost namenili zadnjim letom njegovega življenja, ki jih je preživel v Združenih državah Amerike. Tja se je - podobno kot prenekateri evropski umetnik in intelektualec - zatekel pred nevarnostjo vojne in čedalje hujšimi kršitvami osnovnih človekovih krivic. Bartok je nanje brez zadržkov opozarjal in v znak protesta tudi prepovedal nekatere izvedbe svojih del v deželah, ki sta jim že vladala nacizem in fašizem.

Covid, covid, covid, covid......zdolgočaseno ponavlja Donald Trump, ob tem ko Amerika voli. Predčasno in 3. novembra. Predsednika, kongres in tretjino senata. Del voli za Trumpa, drugi proti njemu. Kakšno bo razmerje moči po preštetih glasovnicah? Bo odtehtala pandemija? Gospodarstvo? Škandali in teorije zarote? Oddajo Eppur si muove je pripravil dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.

V oddaji bo na sporedu glasba Bojana Glavine. Skladatelj je za otroške glasove napisal veliko skladb, ki jih mladi pevci radi izvajajo na svojih nastopih, več jih je na različnih natečajih za nove otroške skladbe prejelo tudi prve nagrade. Danes bomo poslušali skladbe, ki jih je ustvaril v sodelovanju z novogoriško pesnico Vido Mokrin Pauer. Ta je leta 2011 v zbirki za naslovom Živ, živ živalice izdala prikupne samopodobe živalskih mladičev. Vse pesmi se začnejo z verzom »Jaz sem«, živali imajo človeška imena in večkrat tudi človeške značilnosti, o sebi pripovedujejo s samozavestjo in naklonjenostjo, njihove pripovedi pa so ritmične in humorne.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skladatelj Slavko Osterc iz Veržeja v Pomurju, je bil eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja in izrazit modernist. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nato pa v letih od 1925 do 1927 na glasbenem konservatoriju v Pragi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na Akademiji za glasbo; tam je delal vse do smrti, maja 1941, ko je imel šele 45 let. Med študijem v Pragi se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje in z novimi skladateljskimi postopki. Osterc je bil navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so tudi izvirna in umetniško vznemirljiva operna dela. Poslušali bomo dele iz dveh opernih del in nato še kratko opero. Dela so nastala v skladateljevem zrelem obdobju v letih od 1928 do 1930: iz enodejanke Iz komične opere, ki vključuje kratko predigro in sedem zaključenih glasbenih točk, med katerimi potekajo govorjeni dramski prizori, nato iz Osterčeve opere v petih dejanjih Krog s kredo, ki je psihološka glasbena drama po istoimenski Klabundovi drami, operni libreto je v slovenščino prevedel Oton Župančič, priredil pa ga je Milan Skrbinšek. Opero Krog s kredo so ob 100. obletnici skladateljeva rojstva leta 1995 prvič izvedli v operi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Kot tretjo opero bomo predstavili Osterčevo minutno opero – parodijo Saloma za soliste in orkester, ki jo na posnetku izvajajo ansambel ljubljanske Opere. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Glavna tema filma režiserja Marka Andrewsa, ki ima izvirni naslov 'Brave', govori o neustrašnem, pogumnem kuštravem dekletu po imenu Merida in o tem, kako zbrati dovolj poguma, da pretrgaš spone, ter da je najtežje najti pogum v svojem srcu. In prav Merida, ki je sicer prikupna princesa, je podoba pravega poguma. Junaška in trmasta deklina, ki ima neverjetno ostro oko in mirno roko pri lokostrelstvu, svojim staršem, kralju Fergusu in kraljici Elinor, zaradi neposlušnosti in samosvojosti povzroča veliko sivih las in zmede na gradu. Merida je namreč odločena ubrati svojo življenjsko pot in se tako upreti starodavnemu običaju, ki je svet za neposlušne in uporniške lorde....

V tej nepozabni dogodivščini res ne manjka markantnih likov, ki ustvarjajo pogumne prizore z veliko prikupnega humorja. Seveda nase opozarja tudi škotska glasba, za katero je poskrbel skladatelj Patrick Doyle.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Kako se odzovejo naša pljuča na nanodelce, ki jih vdihnemo? Slovenski znanstveniki so v prebojni študiji, objavljeni v reviji Advanced Materials, uspešno dešifrirali dogajanje in razvili tudi model, ki bi lahko omogočil preverjanje škodljivosti nanomaterialov brez uporabe testnih živali.
Gre za zelo pomembna vprašanja, ki segajo na različna področja. Po eni strani smo nano delcem iz prometa in s kurišč bolj ali manj nenehno izpostavljeni, po drugi strani pa nepoznavanje potencialne škodljivosti novih nanomaterialov zavira razvoj na številnih področjih - od razvoja zdravil in cepiv do razvoja in aplikacij cele vrste novih nanomaterialov, denimo v zelenih tehnologijah.
»Do zdaj so raziskovalci večinoma verjeli, da se celice imunskega sistema tiste, ki nas branijo, saj ves čas čistijo pljučni epitelij virusov in bakterij,« razlaga prof. Štrancar. »Izkazalo se je, da nanomaterial najprej vstopi v epitelij. Pri kovinskih oksidih epitelij uporabi zanimivo obrambno strategijo: zalije jih z lipidi.«
A telo tako nastale "cvetače", kot so novonastale tvorbe zaradi njihovega videza poimenovali raziskovalci, še vedno obravnava kot tujke. V boj z njimi vpokliče celice imunskega sistema, ki pa zmorejo razgraditi zgolj maščobe, v katere je epitelij nanomaterial zapakiral. Ta se spet sprosti in zgodba se ponovi. Rezultat so kronična vnetja pa lahko vodijo tudi do razvoja resnih bolezni.

Januarja letos sta na Salzburškem festivalu Tedni Mozarta nastopila tudi godalni kvartet Armida (člani: Martin Funda in Johanna Staemmler – violina; Teresa Schwamm – viola, in Peter – Philippe Staemmler – violončelo) ter flavtistka Mathilde Calderini.
Glasbeniki so izvedli štiri Mozartova dela; dva godalna kvarteta ter dva kvarteta za flavto.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

"...Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?...“

Zvočno podobo povesti Cvetje v jeseni pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

V oddaji predstavljamo posnetek 6. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 9. marca 2012 izveden v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Orkester Slovenske filharmonije je v tem abonmajskem večeru gostil svetovno znanega legendarnega glasbenika in dirigenta sira Nevilla Marrinerja. Ime enega največjih in najznamenitejših britanskih dirigentov druge polovice 20. stoletja, ki nas je zapustil v letu 2016, največkrat povezujemo s priznanim slovitim londonskim Orkestrom Akademije St. Martin in the Fields, ki ga je ustanovil leta 1959. Leta 2001 smo orkester pod njegovim vodstvom lahko slišali tudi v okviru zlatega abonmaja Cankarjevega doma. Tokrat pa predstavljamo njegov nastop z Orkestrom Slovenske filharmonije.Koncertni večer pod njegovo taktirko se je začel s Simfonijo št. 59 v A-duru z naslovom »Ogenj« Josepha Haydna, sledila je idila za veliki orkester V poletnem vetru (Im Sommerwind) Antona Weberna, v drugem delu pa je bila na sporedu simfonična suita Planeti, op. 32 Gustava Holsta.

Dragi poslušalci, zaradi številnih želja po ponovitvi septembrskega posnetka koncerta Slovenskega okteta v okviru cikla Plečnik in a cappella, bomo nocoj želje tudi uresničili.
Tako boste lahko slišali ponovitev oddaje, ki smo jo predvajali 16. oktobra.

Koncert, kakršnega smo lahko doživeli septembra, smo silno pogrešali: same slovanske skladbe: tiste, ki so včasih donele za vsakim vogalom, danes pa jih lahko nabiramo le še po posameznih taktih. Slovenskemu oktetu in ciklu Plečnik in a cappella je za navdih služila Aleja slovenskih, oziroma slovanskih skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

»Kljun čolna je lahkotno zaril v plitvino, odrivajoč zrnca peska na stran.« Tako se začne zgodba, ki bralca prestavi v očarljivi zaliv na obali Mozambika. Na prizorišče prevare, ki to hkrati tudi ni. Se pravi: ali je igranje vloge, ki jo od starega ribiča željno pričakujejo zahodnjaki, prevara ali ne? Ali šele namig na resnično prevaro poudari, nadomesti oziroma razkrinka lažne solze? V nadvse spretnem tkanju pripovedi s premišljeno izbranim besediščem je mogoče videti in občutiti nešteto odtenkov fantastično lepe narave, v nasprotju z njo pa sivo siromašnost protagonistov in široki razpon njihovih čustev. Z zadnjim, odločilnim, stavkom avtor odpre tragično perspektivo, ki zaradi prevare ne bo nikdar drugačna.