Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja v Glasbeni jutranjici tokrat pripravlja Andrej Bedjanič.
Oddajo Musica Sacra pripravlja Polona Gantar. Na zahvalno nedeljo naj bi se verno ljudstvo Bogu zahvaljevalo za prejete dobrote, najprej seveda za tiste, iz letošnjega, počasi iztekajočega se leta. Ki je bilo gotovo prav posebno in ne le lepo. A vendar – Bogu naj bi se zahvaljevali vseskozi, tudi v težkih časih ter hkrati upali v njegovo usmiljenje. Tebe Boga hvalimo in Hvala večnemu Bogu so verzi, ki na današnji dan done po cerkvah, kljub temu, da so letos prazne. Te Deum laudamus – v prevodu Tebe Boga hvalimo pa se imenuje tudi moški vokalni ansambel iz Romunije, ki bo v tokratni oddaji s svojim ubranim petjem pričeval o božji veličini.
V oddaji Evroradijski koncert je Marko Šetinc izbral posnetek koncerta Orkestra Romanske Švice in pianista Paula Lewisa, ki sta pod dirigentskim vodstvom Andrisa Poge 27. novembra lani nastopila v Viktorijini dvorani v Ženevi. Na sporedu sta bila Koncert za klavir št. 27 v B-duru, K 595, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 6 v A-duru Antona Brucknerja.
K poslušanju oddaje Nedeljsko operno popoldne vas vabi Dejan Juravić. Zvezde svetovnih opernih odrov danes izvajajo odlomke iz del Händla, Glassa, Porpore, Mozarta, Wolfa, Donizettija, Donaudyja, Krutoya, Arakišvilija in Verdija.
Oddaja Musica noster amor, ki jo pripravlja Mihael Kozjek boste tokrat slišali kantati, ki ju je Beethoven ustvaril leta 1790 še pred dopolnjenim dvajsetim letom starosti – Kantato ob smrti cesarja Jožefa II. in Kantato ob nastopu cesarja Leopolda II. Deli, ki za skladateljevega življenja nista bili izvedeni, se še danes zelo redko znajdeta na sporedu. Tokrat bomo predvajali studijska posnetka, ki sta nastala leta 1993 v Studiu 1 Berlinskega radia in sta bila dve leti pozneje izdana tudi na plošči.
Solisti na posnetkih so sopranistka Bodil Victoria Arnesen, tenorist Markus Schäfer in basist Alan Titus. Pel je še zbor Berlinskega radia, igral Simfonični orkester Berlinskega radia, izvedbi pa je vodil legendarni švicarski dirigent Karl Anton Rickenbacher.
V ospredju oddaje Obiski kraljice, ki jo pripravlja Polona Gantar, bodo Thomaso Albinoni, Girolamo Fantini in Petronio Franceschini. Družijo jih obletnice - od smrti Albinonija letos mineva 270 let, od rojstva Fantinija kar 420 let, od smrti Franceschinija pa 340 let. Povezuje pa jih tudi glasba - vsi trije so ustvarjali v baroku in vsi trije so se očitno navduševali nad že takrat priljubljeno kombinacijo orgel s trobento. Pa naj t zazveni tudi tokrat - vedro in optimistično, kljub nekoliko nenavadnim časom.
V Glasbenem portretu se bomo spomnili violinista Alija Dermelja, ki je kot dolgoletni koncertni mojster Slovenske filharmonije in profesor violine na akademiji za glasbo v Ljubljani zapustil neizbrisne sledi v našem kulturnem prostoru. O njegovi življenjski poti, ki se je začela 21. junija leta 1912 v Ljubljani, in njegovem umetniškem delu bodo v oddaji spregovorili umetnikov brat Mire Dermelj, hči Irena Debeljak, dirigent Samo Hubad, sopranistka Zlata Ognjanović, violinistka Alenka Maier Popov, tonski mojster Borut Turk ter akademski kipar in violist Viktor Plestenjak. Avtorica oddaje je Marjana Mrak.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Nikaragovsko-salvadorska pesnica Claribel Alegría je leta 2013 prejela mednarodno literarno nagrado KONS. Pesem je poslovenila Taja Kramberger.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Naš gost je slovenski rojak, upokojeni duhovnik dr. Franc Prosenjak, ki je večino svojega življenja preživel v Nemčiji. V slovenskem prevodu je nedavno izšel njegov avtobiografski roman Duhovnik dveh cerkva. Šest let je bil katoliški duhovnik, potem se je poročil, si ustvaril družino in prestopil v Evangeličansko cerkev, v kateri je služboval 33 let. Zanimiva je njegova pripoved o izzivih duhovniškega poklica, o zahtevnosti celibata, zvestobi veri in Cerkvi.

Na zahvalno nedeljo naj bi se verno ljudstvo Bogu zahvaljevalo za prejete dobrote, najprej seveda za tiste, iz letošnjega, počasi iztekajočega se leta. Ki je bilo gotovo prav posebno in ne le lepo. A vendar – Bogu naj bi se zahvaljevali vseskozi, tudi v težkih časih ter hkrati upali v njegovo usmiljenje. Tebe Boga hvalimo in Hvala večnemu Bogu sta verza, ki na današnji dan donita po cerkvah, čeprav so letos prazne.
Te Deum laudamus (oz. Tebe Boga hvalimo) pa se imenuje tudi moški vokalni ansambel iz Romunije, ki bo v tokratni oddaji s svojim ubranim petjem pričeval o božji veličini.

Iz mariborske stolnice na zahvalno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta Orkestra Romanske Švice in pianista Paula Lewisa, ki sta pod dirigentskim vodstvom Andrisa Poge 27. novembra lani nastopila v Viktorijini dvorani v Ženevi. Na sporedu sta bila Koncert za klavir št. 27 v B-duru, K 595, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 6 v A-duru Antona Brucknerja.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Britanski avtor Roald Dahl se je rodil 13. septembra 1916, umrl pa 23. novembra 1990. Ob njegovi 30. obletnici smrti mu posvečamo novembrski cikel Humoresk tega tedna. Dahl je namreč resda predvsem znan po svojem leposlovju za otroke in mladino, pri zgodbah za odrasle pa si je dal duška in je vanje vlil veliko črnega humorja. Prejšnji teden je bil na vrsti prvi del njegove zgodbe William in Mary, ki jo je prevedla Ana Barič Moder, za radio pa jo je dramatizirala Tesa Drev Juh, ta teden bo na vrsti še drugi del zgodbe. Interpretirali jo bodo Darja Reichman, Maja Končar in Matej Recer, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Oddaja je bila posneta leta 2016.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji Musica noster amor boste tokrat slišali kantati, ki ju je Beethoven zložil leta 1790 še pred dopolnjenim dvajsetim letom starosti – Kantato ob smrti cesarja Jožefa II., WoO 87 in Kantato ob nastopu cesarja Leopolda II., WoO 88. Deli, ki za skladateljevega življenja nista bili izvedeni, se še danes zelo redko znajdeta na sporedu. Tokrat bomo predvajali studijska posnetka, ki sta nastala leta 1993 v Studiu 1 Berlinskega radia in sta bila dve leti pozneje izdana tudi na plošči. Posnetka je v posebno ponudbo Evropske zveze radijskih postaj ob 250. obletnici Beethovnovega rojstva posredoval Berlinski radio.
Solisti na posnetkih so sopranistka Bodil Victoria Arnesen, tenorist Markus Schäfer in basist Alan Titus. Pel je še zbor Berlinskega radia, igral Simfonični orkester Berlinskega radia, izvedbi pa je vodil legendarni švicarski dirigent Karl Anton Rickenbacher.

Z oddajo bomo oživili znanstvo med dvema velikima umetnikoma: mladi avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke je bil nekaj let osebni tajnik takrat že slavnega francoskega kiparja Augusta Rodina; delo velikega mojstra je sprejemal z vso umetniško senzibilnostjo. O njem je napisal daljši esej s preprostim naslovom Auguste Rodin in v oddaji boste slišali nekaj strani o tem, kako sta nastajala kipa Calaijski meščani in Balzac. Dvanajstega novembra bo minilo 180 leto od Rodinovega rojstva.

Glasbena medigra.

Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto, dr. Daniel Brkič, je nedavno izdal knjigo z naslovom Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci.

Thomaso Albinoni, Girolamo Fantini in Petronio Franceschini so skladatelji, ki bodo v ospredju današnje oddaje. Družijo jih obletnice – od smrti Albinonija letos mineva 270 let, od rojstva Fantinija kar 420 let, od smrti Franceschinija pa 340 let. Povezuje pa jih tudi glasba – vsi trije so ustvarjali v baroku in vsi trije so se očitno navduševali nad že takrat priljubljeno kombinacijo orgel s trobento. Pa naj ta kljub nenavadnim časom zazveni tudi nocoj, vedro in optimistično.

V GLASBENEM PORTRETU se bomo sponmili stote obletnice rojstva Alija Derrnelja, ki je kot dolgoletni koncertni mojster Slovenske filharmonije in profesor violine na akademiji za glasbo v LjUbljani zapustil neizbrisne sledi v našem kulturnem prostoru. O njegovi življenjski poti, ki se je začela 21. junija leta 1912 v Ljubljani, in njegovem umetniškem delu bodo v oddaji spregovorili umetnikov brat Mire Dermelj, hči Irena Debeljak, dirigent Samo Hubad, sopranistka Zlata Ognjanovic, violinistka Alenka Maier Popov, tonski mojster Borut Turk ter akademski kipar in violist Viktor Plestenjak. Avtorica oddaje je Marjana Mrak.

V teh dneh se spominjamo žrtev nacističnih napadov na judovsko prebivalstvo v Nemčiji leta 1938. Nacistična oblast je po večletnih sistematičnih pripravah na t. i. reševanje judovskega vprašanja kot povod za novembrske pogrome izkoristila pariški atentat na nemškega diplomata Ernsta Eduarda von Ratha 7. novembra 1938. Atentator, poljski državljan judovskega rodu, Herschel Grynszpan je diplomata na nemškem veleposlaništvu ustrelil potem, ko je nekaj dni pred tem izvedel, da so nemške oblasti v okviru nasilne premestitve večjega števila poljskih Judov na nikogaršnje ozemlje med tedanjo Nemčijo in Poljsko nasilno izgnali tudi njegova starša in sorojence. Atentatu, ki so ga nacisti izkoristili kot pretvezo za odpor proti domnevnemu judovskemu nasilju, so od 8. do 10. novembra sledili načrtovani napadi - ali pogromi, v katerih je bilo uničenih veliko število judovskih stanovanj, lokalov, trgovin, pa tudi sinagog in pokopališč. Dogodki v začetku novembra 1938 so bili uvod v sistematično iztrebljanje judovskega prebivalstva v času tretjega rajha, med drugim v koncentracijskih taboriščih.
V oddaji, ki jo je pripravil Jernej Biščak, bomo predstavili nemškega avtorja Christopha Heubnerja, ki se s svojim delom, tako literarno kot sicer, dejavno posveča ohranjanju spomina na žrtve holokavsta.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.