Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

»To je največje delo, ki sem ga doslej ustvaril, je pa tudi tako posebno v vsebini in obliki, da se o njem ne da pisati. Predstavljajte si, da bi vesolje začelo zveneti: to niso več človeški glasovi, temveč kroženje sonc in planetov,« je zapisal Mahler o svoji Osmi simfoniji, imenovani tudi Simfonija tisočev.
Tokrat se z nekaj utrinki spominjamo Mahlerjeve povezanosti z Ljubljano, v zgodovini in sedanjosti. Predstavljamo del posnetka s Kongresnega trga v Ljubljani, kjer je leta 2011 veličastno zazvenela skladateljeva Simfonija tisočev, pred tem pa še zlitje Mahlerjevega peresa s slovensko ustvarjalnostjo - to je namreč priredba Mahlerjeveg Klavirskega kvarteta iz leta Nicht zu schnell/Ne prehitro, ki jo je za godalni orkester in dve harfi ustvaril Franc Avsenek.

Pred stotimi leti sta tedanja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija podpisali Rapalsko pogodbo, ki je boleče zarezala v naše etnično ozemlje. Več kot 300.000 Slovencev se je znašlo na italijanski strani meje. Sledila so leta nasilnega zatiranja slovenske besede in kulture, a rodil se je tudi protifašistični upor. Več o tem zgodovinskem mejniku v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.

V oddaji predstavljamo glasbo kanadskega skladatelja Donalda Patriquina. V njegovem opusu so zborovska, sakralna in instrumentalna dela, klavirski koncert, samospevi, baletna glasba in glasba za gledališče. Za zbor je priredil tudi vrsto ljudskih pesmi držav sveta, veliko je pisal tudi za otroške in mladinske zbore. Danes bomo slišali njegovo World music suite - Suito glasb sveta št. 1, ki jo je napisal po naročilu Otroškega pevskega zbora Toronto. V njej je za zbor s spremljavo klavirja in drugih inštrumentov priredil pesmi, ki izvirajo iz Avstralije, Finske, Irske, Češke, Kanade in iz afro-ameriškega duhovnega izročila.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Na letošnji 31. izdaji Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala so še do nedelje filmi dostopni prek spleta – v oddaji Gremo v kino se bomo med drugim posvetili filmu Nažgani, v katerem Thomas Vinterberg na zelo svojstven način obravnava temo alkoholizma, pa manjšinski slovenski koprodukciji Sadeži pozabe Grka Christosa Nikouja. Poročali bomo tudi o zanimivi okrogli mizi, ki je potekala v okviru Liffa, na kateri so se mednarodni gostje spraševali o prihodnosti avdiovizualne produkcije po epidemiji.

Po zgodovinskem romanu Ime rože Umberta Eca, je leta 1986 nastal istoimenski film. Zgodba je postavljena v srednjeveški samostan v 14. stoletju, kamor glavni lik, frančiškan Viljem iz Baskervilla in njegov učenec Adson prideta preiskovat serijo nepojasnjenih smrti. Kmalu naletita na globljo zaroto, v katero se vpletejo tudi predstavniki inkvizicije. Vendar pa v glasbi k filmu Ime rože, ki je sicer zgodnejše delo Jamesa Homerja, ne moremo pričakovati preobilja stilističnih referenc na srednjeveške glasbene stereotipe. Tesno povezani deli glasbene partiture pravzaprav prikazujejo in ustvarjajo ambient. Skoraj celotno glasbeno delo temelji na uporabi sintetizatorja; na umetnih zvokih, ki imitirajo zvok godal, čembala pa tudi zvoke drugih instrumentov. V tistem času je Horner namreč rad uporabljal sintetični zvok.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Zajezitveni ukrepi dodobra krojijo izvedbeno plat kulturnih dogodkov. Alternativa, h kateri se večina kulturnih ustanov in društev zateka, je splet, ki ponuja možnost vzdrževanja stika z občinstvom. Tega si med številnimi akterji želita tudi letošnji CoFestival, ki se je začel dopoldne, in Slovenska filharmonija. Program prvega dela CoFestivala, ki torej poteka spletno, bomo podrobneje predstavili v pogovoru z eno od članic kuratorske ekipe Dragano Alfirević, napovedali pa bomo tudi koncerta Cyber abonmaja Slovenske filharmonije. Ta prinaša videoprenose in neposredne radijske prenose koncertov komornih sestavov.

Aktualna pandemija bo brez dvoma pustila zelo globoke posledice v družbi in pomembno vplivala na daljnosežne transformacije, ki so se v sodobnih družbah pospešeno odvijale že prej. Covid-19 se nam je zgodil v trenutku, ko so se zaradi spremenjenega načina širjenja informacij prek družbenih omrežij začele zelo jasno kazati razpoke na temeljih, na katerih slonijo demokratične zahodne družbe. Vpliv tako imenovane mnenjske kulture se danes že močno čuti. Tako imajo denimo lahko danes viralne objave mnogo večji družbeni učinek kot poglobljene znanstvene raziskave. Meja med ad hoc mnenjem, zavajanjem ali lažjo na eni strani in preverjenimi dejstvi in tehtno argumentacijo ni več jasno prepoznavna, predvsem pa danes v prvi vrsti šteje hipni učinek, ki seveda ni na strani slednjih. Kaj za družbo pomeni takšen protirazsvetljenski obrat in od kod izvira, smo skušali detektirati v današnjih Podobah znanja s sociologinjo dr. Ksenijo Vidmar Horvat, redno profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodjo programske skupine Družbena pogodba v 21. stoletju.
Foto: iz osebnega arhiva Ksenije Vidmar Horvat

V oddaji Recital predvajamo posnetek Godalnega kvarteta Modigliani in klarinetistke Sabine Meyer, hornista Bruna Schneiderja, fagotista Daga Jensena in kontrabasista Yanna Duboisa. Glasbeniki so nastopili 22. oktobra v Rokokojskem gledališču v Schwetzingenu v okviru Festivala v Schwetzingenu, v njihovi izvedbi pa bomo poslušali Godalni kvartet v g-molu, op. 10 Clauda Debussyja in Oktet v F-duru, D 803 Franza Schuberta.

»Umetnost je vedno nekaj drugega.«, »Umetnost se nenehno izmika.«. Tako je razmišljal ta teden umrli umetnik in akademik Ivan Kožarić, ki mu namenjamo tokratno oddajo Likovni odmevi. Eden najpomembnejših hrvaških kiparjev, rojen leta 1921, je duhovito in pronicljivo tematiziral nenehne spremembe in na novo izpraševal temelje svoje umetnosti. Leta 1971 je tako denimo prebarval svoj celotni atelje, ki je pozneje kot osrčje njegovega ustvarjanja doživel še vrsto transformacij, Kožarić pa je znan tudi po uničevanju svojih eksponatov. V njegovem svetu se je vse lahko spremenilo v umetnost in obratno, o umetniški vrednost je bilo vedno mogoče dvomiti - umetnost Ivana Kožarića se izmika definicijam. Med drugim je bil član kultne neoavantgardne hrvaške skupine Gorgona, pred svojim časom pa so bila tudi njegova kiparska dela, s katerimi je razmišljal o negativnem prostoru in praznini. Maja Žel Nolda je ob priložnosti njegove pregledne razstave v Mestni galeriji Ljubljana pred štirimi leti pred mikrofon povabila sokustosinjo razstave Matejo Podlesnik.

"... Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati? ...“

Zvočno podobo povesti Cvetje v jeseni so pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Pevci Zbora Slovenske filharmonije se bodo v prvem koncertu Spletnega abonmaja (Cyber abonma) predstavili v različnih manjših zasedbah in tako predstavili pisan izbor del iz slovenske zborovske zakladnice. Slišali bomo recimo dela iz zapuščine Ipavcev, uglasbitve Prešernovih besedil in priredbe slovenskih ljudskih, večer pa bo odprla glasba enega naših najstarejših mojstrov Jacobusa Gallusa.

Jacobus Gallus: Clare vir
Jacobus Gallus: Libertas animi; Vivite felices
Gabriel Plautzius: Dic Maria

Benjamin Ipavec: V tihi noči
Gustav Ipavec: Vse mine
Josip Ipavec: Imel sem ljubi dve

Fran Gerbič: Kam
Radovan Gobec: Dekletom
Marij Kogoj: Mladinska; Kaj ne bila bi vesela

Rado Simoniti: Ko mislim nate
Katarina Pustinek Rakar: Vabilo
Vilko Ukmar: Skica na koncertu

Marjan Lipovšek: Sem mislil snoč' na vas iti
Marjan Lipovšek: Kaj b' jaz tebi dal
France Marolt: Barčica
Pavle Merku: Čiči nana, Maričica

NASTOPAJOČI:
Zbor Slovenske filharmonije
Žiga Berložnik – bas
Matevž Kink – bariton
Rok Ferenčak – tenor
Rok Rakar – orgle
Tatjana Kaučič – klavir

Gospe in gospodje, vabimo vas, da se nam tudi nocoj pridružite ob Komornem zboru RIAS iz Berlina in dirigentu Justinu Doylu. Popeljala nas bosta skozi drugi del koncertnega programa z naslovom O ljubezni - Johannes Brahms v odsevu svojega časa: v ljudskem tonu in skozi človeška občutja od ljubezni prek hrepenenja pa vse do bolečine.

Pred tednom dni smo se posvetili Libeslieder/Ljubezenskim pesmim, op. 52, nocoj se bomo njihovim naslednicam, Novim ljubezenskim pesmim, op. 65, imenovanim tudi Ljubezenski valčki. Nastali so med letoma 1869 in 1874. Johannes Brahms je vse življenje zbiral in prirejal ljudske pesmi, za Valčke pa je segel po pesmicah Georga Friedricha Daumerja, zbranih v zbirki Polydora. Gre za prevode ljudskih pesmih iz vse Evrope. Zadnja, petnajsta pesem Za konec, pa je Goethejevo delo.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Metka Lampret je leta 2016 pri sedeminšestdesetih letih za zbirko kratkih zgodb Kam bi dala takle dan prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec. V zrelih letih je na literarno prizorišče stopila z iskrivimi besedili, v katerih po večini spremljamo vsakdan malega človeka. V oceni zbirke za našo oddajo S knjižnega trga je Jasna Lasja zapisala, da gre za premišljeno napisano delo, v katerem je vselej nekaj trpkega in otožnega, a je to odeto v mehkobo in toplino. Še pred izdajo kratkoproznega prvenca je leta 2013 Metka Lampret za zgodbo Rad imam vlake, ki jo lahko slišite v nocojšnjem Literarnem nokturnu, dobila drugo nagrado Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. V zvočno podobo je bilo besedilo prelito ob nagradi leta 2013, interpretirala sta ga Vesna Jevnikar in Željko Hrs.