Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Po letu 1848, ko se je Franck dokončno odrekel pianistični karieri ter s tem poglobil nesoglasja z ambicioznim očetom, se je spopadel tudi s trpko realnostjo življenja. Takrat se je začela naporna Franckova vsakdanjost, ki naslednjih nekaj desetletij ni poznala drugih besed kot poučevanje, orglanje in skladanje. Trnova pot, po kateri je Franck pogumno in brez zaustavljanja stopal do konca svojih dni, je rodila številna izjemna dela.

V oddaji vabimo k poslušanju ponovitve pogovora s pianistko Nino Prešiček. Raziskovalka klavirskega zvoka, ki rada sodeluje pri intermedijskih dogodkih, nastopa kot solistka in v komornih zasedbah ter deluje tudi kot uspešna pedagoginja, je o svoji umetniški poti pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Za današnjo oddajo smo izbrali glasbo španskega skladatelja Manuela de Falle, 23. novembra je namreč minilo 144 let od njegovega rojstva. Eden najpomembnejših španskih skladateljev prve polovice 20. stoletja je v svojih delih spretno družil prvine španske tradicionalne glasbe z moderno glasbeno govorico. Po mnenju muzikologov se je predvsem v svojih zrelih delih pokazal kot povsem španski in hkrati univerzalen avtor, ki z melodično, harmonično in zvočno prefinjenostjo prepriča tako omikanega kot tudi najpreprostejšega poslušalca.

Človek je začel že zelo zgodaj uporabljati les iz gozdov za zidavo svojih domov in opreme. Delo s hlodovino pa je bilo težko in dolgotrajno, zato so ljudje stoletja iskali način, da bi si ga olajšali. To se je zgodilo šele konec 15.stoletja, ko so uporabili vodo za pogon žage.

“Sodelujte v predstavi, ki se bo zdaj zdaj začela. In ko se boste vrnili domov, s svojimi bližnjimi igrajte v svojih lastnih igrah. Iščite tisto, kar zmeraj prezrete: tisto, kar je očitno. Kajti gledališče ni samo družabni dogodek, je način življenja. Vsak izmed nas je igralec, akter. Ni dovolj, da samo živimo v svetu, moramo ga dejavno spreminjati”, je leta 2009 zapisal Augusto Boal, brazilski režiser in dramatik.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja med diktaturo brazilske vojske začne Augusto Boal razvijati gledališke tehnike, s pomočjo katerih bi znotraj represivne družbene ureditve odprl prostor javnemu govoru in kritičnemu mišljenju. Opirajoč se na kultno knjigo edukatorja Paula Freiere 'Pedagogika zatiranih', razvije tehnike, ki temeljijo na kolektivnem ustvarjanju in aktivni participaciji občinstva – tehnike, danes poznane pod imenom Gledališče zatiranih. Le-te gledajočega spremenijo v delujočega; paradigmo odgovorov zamenjajo s paradigmo vprašanj; sprožijo kritično analizo družbe. V želji iniciirati spremembe.

Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih avtorice dr. Birgit Fritz, lahko v Odru prisluhnete pogovoru z avtorico. Pogovor smo posneli leta 2010, ko je v Sloveniji zasejala prvo seme gledališča zatiranih. Z dr. Birgit Fritz se je pogovarjala Saška Rakef.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Simfonični orkester Praškega radia je na koncertu 20. januarja v Rudolfinumu v Pragi gostil tri svetovno znane umetnike: estonsko dirigentko Anu Tali, britanskega tenorista Tobyja Spencea in enega najboljših hornistov v zadnjih desetletjih Radka Baboráka. Vsi trije bodo združili moči v Serenadi, ki jo je Benjamin Britten sestavil leta 1946 za svojega umetniškega in življenjskega sopotnika, tenorista sira Petra Pearsa. V prvi polovici programa bo Radek Baborák izvedel Mozartov Koncert za rog in orkester št. 3, eno temeljnih del repertoarja njegovega instrumenta. Dogodek pa bosta uvedli deli, povezani z Veliko Britanijo, Mendelssohnova uvertura Hebridi, ki jo je navdihnilo skladateljevo potovanje na škotske otoke, in ikonične Variacije Enigma, v katerih je Edward Elgar ustvaril glasbene portrete svojih prijateljev.

Poimenovanje za taščo v italijanskem knjižnem jeziku je suocera, govorci italijanskega istrskobeneškega narečja pa ji rečejo madona. To je le eden izmed zanimivih primerov istrobeneščine, ki jo je v 12. stoletju vpeljala Beneška republika in je bila do konca druge svetovne vojne osrednji istrski sporazumevalni jezik. O dediščini in zanimivih primerih istroveneta, kot se istrskobeneško narečje imenuje po italijansko, v pogovoru z izr. prof. dr. Suzano Todorovič, avtorico Istrskobeneškega jezikovnega atlasa severozahodne Istre. Nedavno je izšla 2. knjiga.

Pozdravljeni, ljubitelji zborovskega petja in prijatelji prireditve Naša pesem.
V prejšnjih dveh oddajah smo se spomnili desetih tekmovanj in desetletja velikih sprememb: prihajali so novi zbori, zborovodje so odhajali in prihajali so drugi, skrb vzbujajoče se je manjšalo število moških zborov … hrepeneli smo po praizvedbah pesmi in zbori so vse pogosteje posegali po pesmih mlajših ustvarjalcev, hkrati je zorela želja, da se domačemu tekmovanju pridruži mednarodno.

V današnjem tretjem nadaljevanju oddaje, posvečene 50-letnici Naše pesmi, se bomo pogovarjali z Mitjo Gobcem, Marjanom Pungartnikom in Andražem Hauptmanom.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbeno-politični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi pa predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Za muzikal Aida, katerega prvo dejanje bomo poslušali danes, je glasbo napisal Elton John, besedila pa Tim Rice, scenarij je delo Linde Woolverton.
Muzikal Aida je doživel premiero na Broadwayu 23. Marca leta 2000 in bil istega leta nominiran za pet nagrad tony, dobil pa je štiri, med njimi tudi za najboljšo glasbo in za najboljšo glavno igralko.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Pred stoto obletnico nemškega pesnika judovskega rodu Paula Celana je letos izšel še drugi del njegovih Zbranih pesmi v slovenskem prevodu Vida Snoja. Vid Snoj je prav ob avtorjevi stoletnici rojstva pripravil tudi oddajo, v kateri z izborom Celanove poezije predstavi zanimivo in žalostno pot tega velikana svetovne poezije. Sloviti ameriški esejist, filozof in pisatelj George Steiner je izjavil, da je Paul Celan »skoraj zagotovo največji evropski pesnik iz obdobja po letu 1945«. Mladi Celan je med vojno doživel dve okupacijski oblasti, rusko in nemško – rusko celo dvakrat – ter okusil oba totalitarizma, nacističnega in komunističnega. Celana je za vse življenje zaznamovala travmatična izkušnja med vojno. Njegove starše – bil je edinec – so nacisti deportirali v delovno taborišče, tam pa so umrli. Celan sam se je deportaciji izognil, vendar je o tem dogodku pripovedoval različno. Njegova najslavnejša pesem Fuga smrti načenja prav temo žrtev razčlovečevalnega zla taborišč.
Pesmi interpretira Matej Puc.

V oddaji bomo zavrteli dela avtorice in avtorjev, katerih glasba bo izvedena na prvem koncertu novega festivala sodobne glasbe, ljubljanskega Foruma nove glasbe, ki ga bomo prek spleta lahko poslušali prihodnji torek, torej prvega decembra.

Predvajali bomo dela: Kryštof Mařatka: Slovar melodij (Mélodictionnaire, Jonathan Stockhammer, Ensemble Modern, Hermann Kretzschmar)
Luis Fernando Rizo-Salom: Do praga brezna (Al umbral del abismo, Lorrain Vaillancourt, Nouvel ensemble Moderne)
Petra Strahovnik: Prana (Simfonični orkester RTV Slovenija, Rossen Milanov)

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

José Martínez Ruiz (1873 - 1967), znan po psevdonimu Azorín, sodi med najbolj znane španske pisatelje in je eden od predstavnikov tako imenovane generacije 98. Njegovo ustvarjanje zaznamujejo osredinjenost na podrobnosti, kratki stavki, jasno izražanje, močna nacionalna tematika ter poglabljanje v večna bivanjska vprašanja, na primer o cikličnem toku časa. Azorín se je posvečal pisanju romanov, esejev, dramskih iger in literarnih kritik. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz zgodbe Metulj in plamen, objavljeni v zbirki Belo v modrem. Prvič je izšla leta 1929, čeprav so nekatere zgodbe nastale že nekaj let prej. Povezuje jih misel, izražena v naslovu – belo v modrem. Modrina neba, ki ponazarja večnost, ter belina, ki zaznamuje minljivost. Zgodbo je prevedla Lia Mušič, interpretira Iva Krajnc.