Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih oddaj na porgramu ARS.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Leta 2008 je Ervin Fritz, pesnik in prevajalec, ki že desetletja bogati slovensko poezijo z izrazito in prepoznavno pesniško govorico, na začetek zbirke Drugačen svet postavil pesem z naslovom Gazelica. Je hvalnica poeziji in simpatična avtorska izjava.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Življenjska pot Cyrila Scotta se je začela leta 1879 v Oxtonu, predmestju Birkenheada, ki je danes predel Liverpoola na drugi strani estuarja reke Mersey. Bil je sin premožnega poslovneža, ki je bil hkrati tudi izvedenec klasične filologije, ter matere, ki je bila ljubiteljska pianistka in ki je mladega Cyrila navdušila za glasbo in umetnost. Že pri dvanajstih so ga prvič poslali na Hochov konservatorij v Frankfurt, najprej v šolo igranja klavirja, s katerega se je vrnil kot eden najobetavnejših angleških pianistov. A vendar samo naslajanje s pianistično virtuoznostjo mlademu Cyrilu ni zadostovalo. Zato se je še enkrat vrnil v Frankfurt - tokrat k slovitemu profesorju Knorru in se seznanil z Gardinerjem, Quilterjem in Graingerjem.

V oddaji Slovenski solisti vas danes vabimo k poslušanju ponovitve pogovora s trobentarjem Francem Korbarjem. Avtor prvega slovenskega učbenika za trobento in treh zbirk priredb ljudskih pesmi za trobila je posnel tudi vrsto zgoščenk, kot skladatelj in aranžer pa se je veliko posvečal predvsem ohranjanju slovenskega ljudskega izročila. O svoji življenjski in umetniški poti je pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Za današnjo oddajo smo izbrali glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta, v tem tednu namreč mineva 229 let od njegove smrti. Njegov Koncert za flavto, harfo in orkester v C – duru, K 299 je edino delo, v katerem je pisal za harfo. Ustvaril ga je med polletnim bivanjem v Parizu leta 1778 po naročilu Adriena-Louisa de Bonnieresa, francoskega vojvode, ki je bil dober flavtist, njegova najstarejša hčerka pa je igrala harfo. V pismu očetu je Mozart pohvalil njuno obvladovanje inštrumentov, pozneje pa je vojvodi zelo zameril, saj mu za koncert ni izplačal dogovorjene vsote. Ali sta vojvoda in njegova hči kdaj javno izvedla ta koncert tudi ni znano. Zvočna kombinacija flavte in harfe je bila v Mozartovem času zelo nenavadna, saj si je harfa šele pridobivala svoje mesto v orkestru, danes pa je delo priljubljen repertoar tako flavtistov kot harfistov.

Redkokateri izum je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih vlitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku?

V spomin na dr. Zoro Konjajev, veliko strokovnjakinjo na področju pediatrije in vse življenje dejavno slovensko intelektualko, bomo v oddaji Oder danes poslušali pričevanja in spomine na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Delovalo je med januarjem 1944 in sredino leta 1945 v Črnomlju. Doktorico Zoro Konjajev, ki je takrat delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici, ter igralko Ivanko Mežan, ki je dejavna še danes in je svoje znanje pridobivala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, smo pred mikrofon povabili leta 2014, potem ko je na Festivalu Borštnikovo srečanje potekal simpozij o partizanskem gledališču. Njuna pripoved je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Pogovor začenja dr. Zora Konjajev, ki opisuje začetne pogoje za ustanovitev gledališča in drugih državotvornih ustanov v Črnomlju in njegovi okolici konec leta 1943 in pozneje.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Stuttgartski orkester je 6. februarja v kulturnem in kongresnem centru Liederhalle priredil koncert s skladbama dveh takrat mladih komponistov s prehoda iz 19. v 20. stoletje - Richarda Straussa in Gustava Mahlerja.
Oba sta v svoji glasbi šla do meja in še čez; Richard Strauss je to storil s simfonično pesnitvijo "Smrt in poveličanje", Gustav Mahler pa s prvo simfonijo. Omenjeni skladbi sta nastali približno istočasno in sta bili premierno izvedeni v letih 1889 in 1890 pod vodstvom svojega avtorja.
Dirigiral je šef dirigent orkestra Teodor Currentzis.

Gost bo prof. dr. Marko Snoj, avtor Slovarja Pohlinovega jezika. Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot dvanajst tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Snoj bo predstavil številne zanimive primere iz tega dela, kot so dobrodošlica, sinkinja, poročnica, epatke, areč, Borovit … Slovar je zabavno branje, v njem ne manjka niti področje spolnosti, saj je Pohlin ustvarjal tudi besede za intimne dele ženskega telesa in spolne prakse.

Po letu 1992 so se zborovska tekmovanja v Mariboru vrstila letno - državno tekmovanje se je izmenjevalo z mednarodnim, sedaj imenovanim tekmovanje Gallus, in kot je prihajalo na mednarodno, ki se je vedno bolj uveljavljalo, iz leta v leto več zborov iz vseh koncev sveta, je ta zborovski veter vzdramil tudi slovenske sestave, in pojavljalo se je vedno več mladih zborov in skupin, ki so z marljivim in strokovnim delom lahko izpolnili pogoje za sodelovanje na državnem tekmovanju Naša pesem.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbenopolitični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. Kandid pa ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, je tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Leta 2008 je Ervin Fritz, pesnik in prevajalec, ki že desetletja bogati slovensko poezijo z izrazito in prepoznavno pesniško govorico, na začetek zbirke Drugačen svet postavil pesem z naslovom Gazelica. Je hvalnica poeziji in simpatična avtorska izjava.

Pred nami je drugo dejanje muzikala Aida, pri nastanku katerega sta združila moči Elton John, ki se je podpisal pod glasbo, in Tim Rice, ki je poskrbel za besedila. Muzikal sloni na Verdijevi istoimenski operi.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Vajeni smo interpretacij pesmi Prešernovih Poezij sodobnih dramskih igralcev ob različnih kulturnih praznovanjih, ob Prešernovi 220. obletnici rojstva pa smo sklenili, da izkoristimo redko prednost Radia Slovenija in iz bogatega arhiva v eno oddajo uvrstimo interpretacije dramskih igralcev različnih generacij. Prešernove Poezije interpretirajo:
Aleš Valič (Sem dolgo upal in se bal, Slovo od mladosti), Boris Kralj (Glosa), Saša Pavček (Judovsko dekle), Boris Juh (Pevcu, Zdravljica), Vika Gril (Kdor jih bere, vsak drugači moje pesmi sodi - Gazele), Stane Sever (Ni znal molitve žlahtnič trde glave, Zdravljica), Boris Ostan (Elegija svojim rojakom), Saša Mihelčič (Od Lepe Vide), Rudi Kosmač (Kam?), Marija Vera (Magistrale Sonetnega venca), Polde Bibič (Kupido, ti in tvoja lepa starka, Zdravljica), Maja Končar (Nezakonska mati), Ivo Ban (Neiztrohnjeno srce), Marinka Štern (Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne), Milan Štefe (Orglar), Željko Hrs (Sveti Senan), Branko Jordan (Zdravljica), Pavle Ravnohrib (Zdravljica), Iva Zupančič (Zdravljica), Zvone Hribar (Zdravljica), Jurij Souček (Zdravljica). Glasbeno oblikovanje: Darja Hlavka Godina.

Tudi tokrat poslušamo glasbo skladateljic in skladateljev, ki se bodo predstavljali na uvodnih koncertih novega festivala sodobne glasbe, ljubljanskega Foruma nove glasbe.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.