Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Lodovico Giustini: Sonata št. 6 v B-duru
Izvajalec: Andrea Coen, klavir

Francesco Saverio Geminiani: Concerto grosso v g-molu št. 2, op. 7
Izvajalec: zasedba The Purcell band

Petronio Franceschini: Sonata v D-duru za rog, pozavno in orgle
Izvajalci: Zora Slokar, rog; Branimir Slokar, pozavna; Klemens Schnorr, orgle

Allesandro Marcello: Koncert v d-molu
Izvajalca: Miro Božič, orglice; Polona Gantar, orgle

Antonio Vivaldi: Koncert št. 18 v C - duru, RV 467
Izvajalci: Daniel Smith, fagot; Angleški komorni orkester; Philip Ledger, dirigent

Giovanni Battista Martini: Toccata
Izvajalca: Tibor Kerekeš, trobenta; Tone Potočnik, orgle

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Dovolite, da vas v nekaj minutah povabimo k poslušanju spletnih koncertnih prenosov in naših izbranih glasbenih oddaj.

Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor v tej sezoni izvaja že 9. cikel Carpe Artem, ki se v decembru zaradi zdravstvene in družbene situacije nadaljuje z mini spletnim festivalom: Umetnost ne utihne. V Kazinski dvorani SNG Maribor bodo zazveneli trije koncerti: drevi, jutri, 10., in v petek, 11. decembra, vsakič ob 20.00. Kvartet uspešnih slovenskih in tujih glasbenih poustvarjalcev bo izvedel Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25, komorno mojstrovino Johannesa Brahmsa.

Nadaljujejo pa se spletni prenosi koncertov članov orkestra Slovenske filharmonije.
Abonma Sodobne orkestrske skladbe, krajše SOS, želi v ljubljansko koncertno življenje vnesti tisti orkestrski repertoar, ki velja za kanon glasbenega modernizma, pri nas pa je bil redko oziroma sploh ni bil izvajan. Ambiciozen program sezone se je prilagodil manjšim oziroma okrnjenim izvedbenim kapacitetam. Tako bomo danes v prenosu, ki ga bomo lahko spremljali na spletni strani Slovenske filharmonije, najprej prisluhnili skladbi, ki smo jo sicer v izvedbah za godalni orkester slišali v zadnjih letih že nekajkrat, gre za skladbo Fratres Arva Pärta, ki pa bo zazvenela v priredbi za štiri tolkalce. Sledil bo SRH, glasba, ki jo je Milko Lazar napisal za istoimensko plesno predstavo s podnaslovom Zvok na koži in so jo takrat izvedli članice in člani Slovenskega tolkalnega projekta z Lazarjem pri klavirju, za današnjo priložnost pa je skladatelj delo priredil v koncertno suito za šest tolkalcev.

Za konec pa se bomo prestavili v leto 1934, takrat je Lucijan Marija Škerjanc napisal eno svojih najbolj poznanih in prepoznanih komornih skladb: Pihalni kvintet. Pestremu sporedu lahko torej nocoj ob devetnajstih in trideset prisluhnete v video prenosu na spletni strani Slovenske filharmonije.

Arsova glasbena ponudba bo danes pestra. Omenimo povezave poezije in glasbe – v oddaji Mojstri samospeva bomo ob 16:30 slišali izbor uglasbitev poezije Paula Celana; letos mineva 100 let od pesnikovega rojstva. Oddaja Srce samospeva pa bo posvečena pred dnevi preminulemu glasbeniku, Tadeju Hrušovarju in njegovi zapuščini v slovenski popularni glasbi.

Srce sanšona se začne ob 19. in 30 minut, ob 20h pa se v Arsovem art ateljeju nadaljuje cikel Oscilacije, dokumentarni pregled šestih desetletij slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe.

Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet v Es-duru za klavir, oboo, klarinet, rog in fagot, K. 452.
Izvajalci so: Aci Bertoncelj, klavir; Božo Rogelja, oboa; Alojz Zupan, klarinet; Jože Falout, rog; Jože Banič, fagot

Robert Schumann: Toccata v C-duru, op. 7
Izvajalka: Rita Kinka, klavir

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Charles Camille Saint-Saëns: Fantazija za violino in harfo, op. 124
Izvajalca: Miran Kolbl, violina in Mojca Zlobko Vajgl, harfa

Charles Gounod: Godalni kvartet v A-duru
Izvajalec: Tonhalle kvartet Zürich

Georges Bizet: Arležanka, suita št. 1
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija; Anton Nanut, dirigent

Ernest Chausson: Poeme za violino in orkester, op. 25
Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Orkester Newyorške filharmonije in dirigent Zubin Mehta

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Če sodimo po simfoničnih delih Sergeja Rahmaninova, lahko sklepamo, da je bil violončelo (poleg klavirja) glasbilo, ki so se mu skladateljeve glasbene misli najbolj prilegale. Zato preseneča, da je Rahmaninov temu godalu z nizkim zvokom namenil razmeroma malo solistične glasbe. Napisal je namreč le eno obsežnejšo skladbo za violončelo in nekaj krajših miniatur. Sonata za violončelo in klavir je nastala, ko je skladatelj nabiral nove ustvarjalne moči po krizi, v kateri se je znašel po katastrofalnem krstu Simfonije št. 1. Zaskrbljenim prijateljem potrtega skladatelja ni uspelo prepričati, da je za polom kriv le dirigent in ne njegove lastne ustvarjalne sposobnosti. Rahmaninov si je opomogel šele po obiskih pri uglednem psihologu Nikolaju Dahlu.

»Mislim, da je kritik tudi varuh pravic porabnika,« meni Matej Bogataj, ki je v dobrih treh desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, tako rekoč nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Tokrat z njim o literarni kritiki in vprašanjih, ki jih danes poraja. Kaj zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Kakšno vlogo ima v obdobju, ko Slovenija vse bolj drsi v amaterizem?

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestralnih skladb treh skladateljev iz Francije in Švice, ki so živeli in ustvarjali v 20. stoletju: Jacquesa Iberta, Franka Martina in Jeana Françaixa. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo z gostujočimi glasbeniki izvedli Malo koncertantno simfonijo Franka Martina, Koncert za flavto, oboo, klarinet, fagot in orkester Jeana Françaixa in Simfonično suito Jacquesa Iberta. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 10. decembra, ob 5.05.

Na sporedu je igra s področja zvokovne umetnosti-ARS ACUSTICA. Ars Acustica je področje umetniškega izražanja, ki preiskuje fenomen zvočnosti, gradi na izpovedni strukturi zvoka ter uporablja vse izrazne možnosti zvoka od šumov in besed do glasbenih kompozicij. Te zvoke tudi elektroakustično in računalniško obdeluje ter tako dosega nove izraze in pomene. Praviloma so to izrazito avtorska dela, kjer je avtor, režiser in velikokrat tudi tonski mojster ena oseba. Razumljivo je, da takšna dela - ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v kakšnem jeziku - lahko predvajamo samo v izvirniku. Ker se tega zavedajo tudi avtorji, funkcija besed v tujem jeziku ni bistvena v smislu pomena konkretne besede, marveč bolj v njenem zvoku in zvenu. Pričujoča zvokovna igra je nastala v Nemčiji, v režiji in tonski izvedbi nemško-švedskega avtorja, ki se predstavlja samo z imenom Caspar.

Bralca Vera Žnidaršič, Slavko Kastelic

Traja 15' 04"
Produkcija je nastala leta 1994

Glasbena medigra.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

»Verjetno sem eden zadnjih, ki morajo do konca izživeti usodo judovskega duha v Evropi«, je povedal nekoč in s to izjavo povzel vse svoje življenje. Pa tudi svojo poezijo, ki je zaznamovana s šo'o, »katastrofo«, ki je Jude doletela pod nacistično oblastjo. Kljub mračni tematiki je pritegnila mnoge prevajalce in tudi nekatere glasbene ustvarjalce.

Spoštovani poslušalci, namesto oddaje Glasbeni utrip boste slišali izbor glasbe iz našega arhiva.

Tudi v prejšnjem stoletju so nekateri glasbeniki, ki so uspeli s svojimi umetniškimi dosežki, postali legende. Tak je zagotovo argentinski skladatelj in bandoneonist Astor Piazzolla.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbeno-politični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairjevih osebnih stališč.

Prevajalec je Oton Župančič,
režiser Marko Sosič,
interpret Aleš Valič.
Produkcija RAI-Radio Trsta A leta 1999.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Tadej Dejvi Hrušovar je v glasbenem svetu zelo spoštovano in pomembno ime. Ime, ki je za seboj pustilo več kot 400 skladb, napisanih za različne izvajalce in festivale.

Hrušovar je živel bogato glasbeno življenje, saj ga je glasba spremljala vse od njegovega najstništva, ko je leta 1964 začel nastopati s celjskim ansamblom The Fellows. Njegova glasbena pot se je nadaljevala do skupine Bele vrane in do leta 1975, ko se mu je porodila zamisel, da bi ustanovil legendarno skupino iz članov tedaj že popularnih zasedb. Nastal je Zbor Tadeja Hrušovarja; pozneje se je preimenoval v Pepel in kri. Skupaj z Dušanom Velkaverhom, ki je skrbel za besedila, je pisal izjemne pesmi, daleč najgloblje zasidrana v naših srcih pa je pesem Dan ljubezni, ki je leta 1976 zazvenela tudi v Stochkolmu na izboru za pesem Evrovizije.

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko: s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Namenjena je predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izvajalci.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Pisatelj, novinar, urednik in publicist Igor Bratož je leta 1988 izdal prozni prvenec Pozlata pozabe. Kot je zapisal Aleš Debeljak v spremni besedi h knjigi Bratoževe zgodbe "predstavljajo uspešno slovensko realizacijo srečanja med bibliofilsko poetiko Jorgeja Luisa Borgesa in dosežki ameriške metafikcije". Ob njegovem šestdesetem jubileju v oddaji predstavljamo zgodbo Café do Brasil (jutranji impromptu).
Interpretira Blaž Šef.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.