Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 11. dec. 2020

Ars • Pet, 11. dec.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Burni začetek in mirni konec ustvarjalne poti Sergeja Rahmaninova je zaznamovala simfonična glasba. Krstna izvedba njegove »Prve simfonije« je zanj predstavljala polom in minilo je nekaj časa, preden je spet začel verjeti v svoje skladateljsko poslanstvo. Že v letih pred prvo svetovno vojno je izpopolnil svoj simfonični slog - takrat je namreč napisal Drugi in Tretji klavirski koncert, Simfonijo št. 2, kantato Zvonovi in nekaj simfoničnih skic. V vseh teh delih je utrdil svoj razpoznavni skladateljski podpis - neskončno melodičnost in bogato orkestrsko paleto barv.

11:00
Poročila

Lanski Nobelov nagrajenec za mir, etiopski premier Abiy Ahmed se je odločil za dokončni vojaški obračun z nekdanjimi političnimi partnerji, Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto. Tigrajci napovedujejo, da se ne bodo uklonili. Več deset tisoč Etiopijcev je pred nasiljem zbežalo v sosednji Sudan. O tem, zakaj je razplet tega konflikta pomemben ne le za Etiopijo, temveč za vso Afriko, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.

Kantato Skok čez rob sveta je na besedilo Milana Dekleve napisal Aldo Kumar. Vokalno instrumentalno delo je nastalo ob 40 - letnici Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Pevci so delo premierno izvedli na slavnostnem koncertu, ob njih pa je pod vodstvom dirigenta Marka Muniha nastopil še Komorni orkester RTV Slovenija ter recitatorja Tanja Žagar in Martin Petrovčič.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Letos mineva 60 let od smrti Antona Lajovca, ki danes ob boku Emila Adamiča velja za najpomembnejšega slovenskega skladatelja ne prelomu 19. in 20. stoletja. Najdragocenejši so njegovi samospevi, pomemben del slovenske glasbene zapuščine pa predstavljata tudi njegovi zborovska in orkestrska ustvarjalnost. Lajovčev glasbeni izraz je posrečeno opisal Lucijan Marija Škerjanc: "Izhajajoč iz velikanov – zlasti nemške – pozne in nove romantike, je izoblikoval svoj slog, ki mu ne manjka impresionističnih primesi in še manj slovenskega duha ter za ljudsko glasbo značilne čustvenosti. Zato je v ospredju njegovega kompozicijskega stavka melodika, ki jo je na široko in vzneseno razpel, medtem ko je notranje sicer napeta harmonija bolj podpirajočega značaja."
V oddaji bomo osvetlili vse glasbene žanre, ki se jih je Lajovic lotil. Slišali boste lahko Sanjarijo za klavir, Adagio za simfonični orkester, Gozdno samoto za ženski zbor in orkester, tri samospeve, ki sta jih Bernarda in Marcos Fink vključila na reprezentativno zgoščenko slovenskih samospevov z naslovom Slovenija, ki je leta 2011 izšla pri sloviti založbi Harmonia Mundi, zbora Lan in Zeleni Jurij ter za konec še samospev Zacvela je roža.

14:00
Poročila

Katere platforme z evropskimi filmi konkurirajo Netflixu, Amazonu in drugim najmočnejšim spletnim ponudnikom filmov in serij? Kaj ponuja letošnja spletna izdaja 36. festivala LGBT filma, ki se bo odvila med 12. in 20. decembrom? Med drugim bomo razmišljali tudi o filmu Odrske luči Charlesa Chaplina.

Charlie Chaplin, nepozabni mali potepuh z velikega platna v ozkem suknjiču in prevelikih hlačah, s polcilindrom in palico, katerega zaščitni znak so bili kratki brki, je bil eden najvplivnejših ustvarjalcev nemega filma. V filmski industriji je začel kot igralec, nadaljeval pa kot režiser, producent in dramaturg svojih filmov, malokdo pa ve, da je zanje pisal tudi glasbeno spremljavo.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Sto petdeset akademikov iz Evrope, Združenih držav Amerike in drugod po svetu je podpisalo odprto pismo slovenskemu premierju Janezu Janši. V njem izražajo zaskrbljenost za avtonomijo znanstvenikov in akademikov v Sloveniji. V zvezi s temi opozorili so v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili spletni pogovor z naslovom Čemu služijo muzeji in galerije danes – javnosti ali samovolji ministra za kulturo?
V oddaji tudi o začetkih organiziranega likovnega delovanja v Sloveniji. V Umetnostni galeriji Maribor so pripravili spominsko razstavo o umetnikih, ki so sodelovali na prvi umetniški razstavi mariborskega Umetniškega kluba Grohar leta 1920. V prostorih kulturnega središča Lojzeta Bratuža v Gorici pa predstavljajo 14 grafičnih ustvarjalcev, Slovencev v Italiji.

Narava je polna strupov, saj jih najrazličnejša živa bitja pogosto uporabljajo, da se z njimi branijo ali da napadajo. Med seboj so zelo različni. Nekateri celice poškodujejo tako, da v njihovih membranah tvorijo pore. Z njihovimi raziskavami se ukvarja letošnji Zoisov nagrajenec za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije, prof. dr. Gregor Anderluh. Na primeru trodimenzionalnega prikaza pore toksina lizenina je opisal, kako učinkuje cela skupina tovrstnih toksičnih proteinov. Ustvarijo lahko izredno obstojne pore, takšna stabilna vrata v celico pa seveda odpirajo tudi zelo številne možnosti uporabe od biotehnoloških do biomedicinskih.

"Naravni citolizini so zaradi svojih lastnosti zelo uporabna molekulska orodja," pravi prof. dr. Gregor Anderluh. "Morda najbolj imenitna uporaba te tehnologije je sekveniranje molekul DNK ali RNK. Danes tako lahko z aparaturo v velikosti USB ključka sekveniraš DNK celo zunaj laboratorija."

Pianist sir András Schiff je 11. oktobra nastopil v Koncertni hiši v Kobenhavnu na Danskem. V njegovi interpretaciji bomo poslušali Sonato za klavir št. 32 v g-molu Josepha Haydna, Sonato za klavir št. 21 v C-duru, op. 53 Ludwiga van Beethovna in Sonato za klavir št. 21 v B-duru, D 960 Franza Schuberta.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbenopolitični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi pa predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Nastajanje tega Mahlerjevega zadnjega velikega dela sta ustavili skladateljevi bolezen in smrt, zato se je simfonija ohranila le kot osnutek, iz katerega po navadi izvajajo začetni Adagio. Več mojstrskih peres se je lotilo dokončevanja tega dela, toda nobena izmed verzij ni imela toliko uspeha kot delo britanskega glasbenika in muzikologa Derycka Cooka. Ta se je dokončevanja partiture lotil v šestdesetih letih preteklega stoletja in 19. decembra leta 1960 so na radijski postaji BBC izvedli še ne povsem dokončano rekonstrukcijo simfonije. Dokončno podobo je pod njegovim peresom dobila leta 1976. In v tej končni verziji smo jo lahko slišali na 3. koncertu za zlati abonma Cankarjevega doma, ki je bil natanko pred devetimi leti – 11. decembra 2011.
Izvedel jo je Francoski nacionalni orkester pod vodstvom dirigenta Danieleja Gattija.

22:00
Poročila

Tokrat vas po dolgem času vabimo v družbo čeških pevcev. Končno smo namreč dočakali tudi evroradijsko zvočno ponudbo znamenitega Praškega filharmoničnega zbora. Prenovljeni ansambel se je ujel na posnetku julijskega koncerta zborov iz oper Bohuslava Martinuja, Leoša Janačka, Antonina Dvořaka, Oskarja Nedbala in Bedřicha Smetane. Zanimiv program odlomkov iz znanih in tudi manj znanih oper in operet je zvenel pod vodstvom Lukaša Vasileka na Smetanovem festivalu v Litomyšlu. Klavir sta igrala Lenka Navratilova in Marcel Javorček - zvenele so namreč priredbe za zbor in klavir.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Anton Tomaž Linhart je bil (med drugim) pesnik, komediograf, dramatik, zgodovinar, prevajalec in pobudnik ustanovitve licejske knjižnice, v oddaji pa predvajamo njegovi pismi prijatelju Martinu Kuraltu (v interpretaciji dramskega igralca Gregorja Grudna), da bi nekoliko spoznali osebnost in čas razsvetljenca in svobodomisleca Linharta.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov