Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vabimo vas k spremljanju druge polovice sklepnega koncerta Festivala Gondvana v Sydneyju. Posnetek je nastal julija lani v tamkajšnji operni hiši, nanj pa se je ujelo devet odličnih otroških in mladinskih zborov z vsega sveta. Danes se bomo posvetili zadnjim štirim, to bodo:
- Mladinski zbor Notranje Mongolije,
- Dekliški zbor Estonske televizije,
- Otroški zbor iz Toronta
- in Združeni zbori festivala Gondvana.

Ansambli so se zbrali v počastitev 30-letnice Sydneyjskega otroškega zbora.

Darja Reichman je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Prav zdaj sodeluje pri predstavi Kons: novi dobi, odrski priredbi zapisov Srečka Kosovela, kot sta si jo zamislila Katarina Morano in Žiga Divjak. To sezono igra tudi v Škofjeloškem pasijonu in v igri Naše skladišče Tjaše Mislej. V kranjskem gledališču ustvarja že petindvajset let, pred tem je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, igrala je v filmih, na televiziji, naš radijski arhiv hrani veliko oddaj z njenimi interpretacijami. Prejela je več nagrad, med njimi Borštnikovo in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Takrat je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, da je »Darja Reichman ustvarjalka izredno širokega igralskega razpona«. Z Darjo Reichman se pogovarja Tadeja Krečič:

V Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo v dveh zaporednih oddajah zopet posvetili Indoneziji, tokrat so bomo podali na jugovzhod dežele. Najprej bomo spoznali nekaj glasbe ljudstev Meto, Tetun in Bunak z otoka Timor. Slišali bomo vokalno glasbo, pa tudi skupino gongov in strunskih glasbil. V glasbi lahko zasledimo nekatere zunanje vplive, obenem pa se glasba vsake od skupin razlikuje od tiste, ki jo izvajajo njihovi sosedje … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ta teden je na zahtevo skupine Levica v Državnem zboru kar trikrat zasedal Odbor za kulturo, mi smo bili na vseh in jih povzemamo na začetku. Nadaljujemo z nagrado in priznanji Ivane Kobilca, nakar se selimo na te dni odprto razstavo "Ko gesta postane dogodek" na Dunaju, spomnili pa smo se tudi 80-letnice slikarja Klavdija Palčiča z njegovo pred dobrim tednom odprto razstavo v Kulturnem domu v Gorici. Obeležujemo tudi četrt stoletja delovanja Mestnega gledališča Ptuj, govorili pa smo tudi z organizatorji že 10. prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki je potekal sredi tedna.

Glasbena medigra.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje več nagrad – ena od njih je Lavrinova diploma za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Letošnja nagrajenka je Simona Škrabec, ki, tako so zapisali v utemeljitvi priznanja, »že skoraj trideset let gradi mostove med Slovenijo in Katalonijo, Španijo in Srednjo Evropo, Balkanom in Iberskim polotokom«. Po zaslugi njenega prevajalskega dela lahko v španščini in katalonščini berejo sodobno slovensko književnost od Gorana Vojnovića do Borisa Pahorja, od Svetlane Makarovič do Braneta Mozetiča, ob tem pa tudi dela drugih slovanskih avtorjev. Simona Škrabec je poleg tega poslovenila dela najopaznejših katalonskih avtorjev in avtoric 20. in 21. stoletja, med njimi so Jaume Cabre, Maria Barbal in Jesús Moncada, prevaja pa tudi iz španščine. Piše razprave, eseje in literarna besedila in dejavno sodeluje v mednarodnem PEN-u. Simona Škrabec je torej vrhunska literarna posrednica. Z njo se je po telefonu pogovarjala Staša Grahek.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Oddaja bo tokrat v znamenju klavirske glasbe. Predvajali bomo posnetke z recitala pianista Paula Lewisa, ki je desetega junija letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Posnetek recitala, ki je potekal brez prisotnosti občinstva, je prek spleta in radijskih valov prenašal tretji radijski program BBC-ja in ga nekoliko pozneje tudi posredoval v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj. Lewis je na svojem londonskem recitalu izvedel Klavirsko sonato št. 14 v cis-molu, op. 27, št. 2, z vzdevkom 'V mesečini' Ludwiga van Beethovna in Schubertovo Klavirsko sonato št. 18 v G-duru, D. 894, ki jo je Schumann označil za »najpopolnejšo v obliki in zasnovi«, za dodatek pa še Beethovnovo Bagatelo v G-duru iz opusa 126.

Leta 1930 rojena Edna O'Brien sodi med najboljše sodobne irske pisatelje. Ustvarila je izjemno obsežen in raznolik pisateljski opus, ki obsega prozo, poezijo, dramatiko, scenarije. Njeno otroštvo na irskem podeželju je zaznamovala stroga verska vzgoja; pisateljica je postala, ko se je preselila v London. Že s prvim romanom Dekleti z dežele je leta 1960 vznemirila javnost, saj je v njem pretrgala molk o seksualnih in družbenih zadevah v represivni Irski po drugi svetovni vojni.
V romanu V gozdu iz leta 2002, ki mu namenjamo Izbrano prozo, se je oprla na resnični dogodek - v njenih domačih krajih je v devetdesetih letih moten mladenič ubil mlado žensko, njenega otroka in duhovnika, ki mu je hotel pomagati. Zaradi povezave literarne fikcije z resničnostjo je Edna O'Brien doživela hude kritike. Roman V gozdu je predvsem pretresljiva pripoved o posamezniku, ki ne more živeti v družbi, in o njegovem tragičnem prelomu z njo.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Fidelio, edina opera skladatelja Ludwiga van Beethovna, si je s težavo utrl pot do slave, ki jo uživa danes. Rojeval se je v obdobju, ko je v dunajskih opernih hišah prevladoval italijanski okus, ki so ga krojili Salieri, Rossini in Cherubini. Njihove bravurozne komedije seveda niso zadovoljile strogega, z revolucionarnimi idejami prežetega Beethovnovega duha, saj je skladatelj sklenil, da bo s svojim odrskim delom izrazil veliko idejo.

Nastopajo:
Prvi oziroma Drugi Jetnik: tenorist Filipe Manu in basist Timothy Dawkins,
Don Fernando: Eglis Silinš – bas,
Don Pizarro: Michael Kupfer-Radecky – bariton,
Rocco: Georg Zeppenfeld – bas,
Jaquino: Robin Tritschler – tenor,
Marzellina: Amanda Forsythe – sopran,
Florestan: Jonas Kaufmann – tenor in
Leonora: Lise Davidsen – sopran.
Posnetek je nastal tretjega marca v Londonu. Zbor in orkester Kraljeve opere Covent Garden je vodil sir Antonio Pappano.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Pred dobrimi desetimi leti smo v radijski studio povabili kar nekaj pesnikov, da so sami brali svoje pesmi. Tako je nastal tudi ta Literarni nokturno. V studio je prišel akademik, pesnik, prevajalec, poslanec, urednik in (med drugim) tudi nekdanji radijec Tone Pavček. Pred sabo je imel liste s pesmimi Dolenjska, Orfejeva pesem, Mati, Večerna pesem in Zorenje večnosti. Tehnik je začel snemati, pesnik, ki je stal, pa se je zazrl nekam daleč, nato pa svoje pesmi izpovedal z značilno in neponovljivo energijo. Oddajo so posneli in zvočno oblikovali Mirko Marinšek, Sonja Strenar in Zmago Frece, z glasbo jo je opremila Maja Bezjak, zrežiral jo je Jože Valentič, uredil pa Marko Golja.