Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Novoizvoljeni dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar, član salezijanske katoliške redovne družbe, si kot dekan v dveletnem mandatu želi uresničiti tri cilje: okrepiti vlogo študenta na fakulteti, izboljšati odnose med zaposlenimi na fakulteti, da bodo ti odnosi učno mesto za študente, in verska vprašanja vključiti v javno razpravo. Prepričan je, da se mora slovenska družba ukvarjati z verskimi vprašanji, ne pa jih pavšalno odrivati na stran.

Bistveni del priprave na božične praznike so bile včasih zgodnje adventne maše, imenovane zornice. Začenjale so se še pred zoro oz. jutranjo zarjo, od tod tudi ime; ponekod so jim pravili tudi svitnice. Danes si skoraj ne predstavljamo, da bi ves advent vstajali v poltemi in hiteli v cerkev. A tudi če bi to želeli, zornic skoraj ni več. Pa zato prisluhnimo glasbi, ki je lepšala ta bogoslužja in ki k sreči še ni šla v pozabo. Po vsebini je bila adventna, bolj ali manj imenitna, včasih je tudi ni bilo. Več v oddaji, ki jo pripravlja Polona Gantar.

Iz evangeličanske cerkve v Murski Soboti na 3. adventno nedeljo neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje, ki ga vodita Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek, namestnica vojaškega vikarja v Slovenski vojski, ter kaplan Primož Kumin.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta Orkestra Romanske Švice in violinistke Karen Gomyo, ki sta pod dirigentskim vodstvom Jonathana Notta nastopila 8. januarja v Viktorijini dvorani v Ženevi. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za violino in orkester, op. 15 Benjamina Brittna in Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43, Dmitrija Šostakoviča.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Britanski pisatelj škotskega rodu Hector Hugh Munro, se je rodil leta 1870; večino svojih zgodb je napisal s psevdonimom Saki — beseda naj bi označevala dvorskega točaja v Rubaijatu Omarja Hajama, po drugi razlagi pa naj bi psevdonim dobil po južnoameriškem primatu z enakim imenom. O svojih zgodbah je v značilnem duhovitem slogu avtor povedal, da so »dovolj resnične, da so zanimive, in ne toliko resnične, da bi bile dolgočasne«. Taka je tudi njegova morda najbolj znana zgodba Tobermory, v kateri ima osrednjo vlogo maček z enakim imenom. Prevedla jo je Mateja Perpar, interpretira jo dramski igralec Rok Matek.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tudi današnjo oddajo namenjamo arhivskim posnetkom iz tretjega svežnja posebne ponudbe, ki jo je Evropska zveza radijskih postaj pripravila ob 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. Predvajali bomo tri posnetke nekoliko mlajšega datuma, ki so jih v ponudbo prispevale nemške radijske postaje. Najprej bomo predvajali Beethovnovo uverturo Coriolan, op. 62, ki bo zvenela v izvedbi Simfonikov Bavarskega radia in dirigenta Leonarda Slatkina iz leta 2016. V predahu od orkestrske glasbe boste lahko slišali skladateljev Godalni kvartet št. 7 v F-duru, op. 59/1, Razumovsky, kot ga je maja leta 2010 v Berlinski filharmoniji izvedel kvartet Belcea, sklepni del današnje oddaje pa namenjamo še Beethovnovemu Tretjemu klavirskemu koncertu v c-molu, op. 37. Februarja leta 1996 sta ga v berlinski Koncertni hiši izvedla pianist Lars Vogt in Nemški simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Leonarda Slatkina.

18. decembra pred 50 leti je umrl legendarni gledališki in filmski igralec Stane Sever, interpret najrazličnejših vlog od antične tragedije do moderne drame. Veliko je sodeloval tudi z Radiem in televizijo Slovenijo, najsi bo v radijskih igrah in literarnih oddajah, recitacijah ali televizijskih nadaljevankah. V oddaji se ga spominjamo z zapisom Toneta Partljiča iz knjige Ne bom jih pozabil.

Glasbena medigra.

V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca četrtega stoletja ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja preučevanja, kot so arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki.

Nocoj bo zvenela orgelska glasba Dietricha Buxtehudeja. Nemško-danski ustvarjalec je bil tudi sam odličen orglavec, v njegovem skladateljskem opusu pa imajo najpomembnejše mesto vokalna dela in skladbe za instrumente s tipkami, številne med njimi po mnenju raziskovalcev predstavljajo vrhunec tako imenovanega fantastičnega sloga v zgodnjebaročni dobi. Izbor njegovih orgelskih skladb bomo slišali v interpretaciji danskega orglavca Sorena Gleerupa Hansena.

Karol Szymanowski velja za najpomembnejšega poljskega skladatelja prve polovice 20. stoletja, neposrednega naslednika Frédérica Chopina, prejemnika več visokih poljskih odlikovanj. Med najpomembnejšimi sta častniški križ reda Polonia Restituta in Veliki križ za zasluge Republike Poljske. Szymanowskega so ideje o vzpostavljanju nacionalnega sloga sicer začele zanimati precej pozno. Tendence po ustvarjalnem procesu, ki temelji na poljski ljudski glasbi, hkrati pa ostaja svoboden v njeni obdelavi in uporabi sodobnih kompozicijskih sredstev, se najizraziteje kažejo v njegovi glasbi, ki je nastala po letu 1922. V oddaji bomo slišali skladbe iz vseh treh slogovnih obdobij Szymanowskega ter tako prek najpomembnejših glasbenih primerov spoznali barvitost in izraznost njegove glasbene govorice.

Morda ne veste, kdo je Stella Nyanzi. Toda po poslušanju Literarnega portreta si boste zagotovo zapomnili, da je ugandska pesnica, ki ne pristaja na kompromise s korumpirano državno vrhuško. Nikar ne zamudite oddaje, ki jo je pripravila Neža Vilhelm.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Belgijski nobelovec Maurice Maeterlinck, eden osrednjih predstavnikov evropskega simbolizma v dramatiki, je zaslovel že s prvo dramo Kneginja Maleine, objavljeno leta 1889. Istega leta je izšel tudi njegov pesniški prvenec Tople grede, zbirka pesmi, katerih osrednja tema je duhovna bolezen duše. Nekaj pesmi iz nje v prevodu Vladimirja Pogačnika v oddaji interpretira igralec Vito Weis.