Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Giacomo Leopardi velja za največjega italijanskega pesnika po Petrarci. V nasprotju z drugimi italijanskimi romantiki ni šel v domoljubno smer romantike. Bil je izrazit samotar. V pesmi Sam sebi je pesnikov obup izražen neposredno, z golim nizanjem življenjskih spoznanj. Pesem je prevedel Ciril Zlobec, interpretira dramski igralec Boris Ostan.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V letu, ki se počasi izteka, se spominjamo vélikega glasbenega mojstra Ludwiga van Beethovna, prav v tem tednu namreč mineva 250 let od njegovega rojstva. Obletnice so priložnost za vedno nova raziskovanja umetnikovih del oz. ustvarjenih umetnin, hkrati za razglabljanja o njegovem življenju in njegovi osebnosti.
Tudi Beethovna nekateri povzdigujejo v nebo in ga celo primerjajo z božanskim, drugi bi najrajši popolnoma razvrednotili vse, kar je ustvaril. A kakor koli. Ne eno ne drugo gotovo ne prispeva k pravilni in resnični osvetlitvi njegovega lika. Dejstvo je, da je Beethovnova glasba že več kot dve stoletji živa in se je očitno nismo naveličali poslušati. V tednu, ki je pred nami, vas zato vabimo, da se nam pridružite pri odkrivanju njegove veličine, hkrati njegove človeške krhkosti; oboje je razodeval skozi glasbo in skozi pisma, ki jih je v bolj ali manj težkih obdobjih svojega življenja naslavljal na najrazličnejše znance, prijatelje in finančne podpornike.

Ta teden je na zahtevo skupine Levica v Državnem zboru kar trikrat zasedal Odbor za kulturo, mi smo bili na vseh in jih povzemamo na začetku. Nadaljujemo z nagrado in priznanji Ivane Kobilca, nakar se selimo na te dni odprto razstavo "Ko gesta postane dogodek" na Dunaju, spomnili pa smo se tudi 80-letnice slikarja Klavdija Palčiča z njegovo pred dobrim tednom odprto razstavo v Kulturnem domu v Gorici. Obeležujemo tudi četrt stoletja delovanja Mestnega gledališča Ptuj, govorili pa smo tudi z organizatorji že 10. prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki je potekal sredi tedna.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V tokratni oddaji je na sporedu prevod besedila o "vlogi sena v zgodovini", ki ga je pred desetletji napisal leta 1988 preminuli ameriški matematik in astrofizik Freeman Dyson. Dyson je bil sicer avtor t.im. renormalizacijske teorije, ki sta jo za potrebe kvantne mehanike poleg njega razvila še Julian Seymour Schwinger in Šiničiro Tomonaga. Za to odkritje so vsi trije leta 1965 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Dyson je med vojno kot izvrsten matematik sodeloval tudi pri iskanju poti do izdelave jedrske bombe v takoimenovanem projektu Manhattan v Združenih državah. Je prototip intelektualca, ki je zapletene znanstvene metode vedno razlagal v značilnem zgoščenem in jasnem slogu. Bolje se je motiti kot biti nejasen, je nekje zapisal, v oddaji pa boste slišali prevod iz knjige esejev s konca 80-ih z naslovom Neskončno v vse smeri. Gre za poglavje Senena teorija zgodovine, ki ga je prevedel naš pokojni sodelavec Samo Resnik.

Josipina Turnograjska je bila prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pisateljica, pesnica in pravljičarka. Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. Josipina Turnograjska je bila zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. 4. julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer je preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki leta 1853 je živela v Gradcu, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854, ko še ni imela enaindvajset let. V drugi oddaji bomo predstavili novejše arhivske posnetke Radia Slovenija z izborom njenih klavirskih valčkov in samospevov, ki jih bodo izvedli uveljavljeni slovenski glasbeniki: Milotinke in Spominčice za klavir, samospeva Občutki in Zdravljica, skladateljica pa je narodnobuditeljskem duhu napisala tudi Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Pomladni val epidemije smo dojemali z mešanico strahu in radovednosti, zdaj pa je zaradi smrtnih žrtev več strahu. Pridobiti moramo temeljno zaupanje, da se svet ne bo podrl, pravi prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka. Oddajo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Trst A, slovenskim programom ORF v Celovcu in Programom Ars, smo namenili doživljanju pandemije med starejšimi generacijami v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Gosta sta bila tudi Pierina Furlan, predsednica krožka za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Krut v Trstu, in Mirko Einspieler, vodja agencije Doma-Zuhause, ki se ukvarja s posredovanjem dvojezičnih skrbnic in skrbnikov iz Slovenije in Koroške za 24-urno oskrbo starejših.

Oddajo Medenina in patina tokrat namenjamo glasbi za trobila. V prvem delu oddaje boste lahko v izvedbi Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije slišali Suito polifonica št. 1 Stanka Premrla, ki jo je za trobilni ansambel priredil Alojz Srebotnjak, v drugem delu pa še Sonatino za trobilni kvintet Eugena Bozzaja; predstavil jo bo Budimpeški trobilni kvintet.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Lahko alkohol pozdravi krizo srednjih let? je rahlo provokativno vprašanje v ospredju danskega filma Nažgani, ki je v soboto slavil na 33. podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. Film režiserja in soscenarista Thomasa Vinterberga Nažgani je prejel nagrade za najboljši film, režijo, scenarij in najboljšega evropskega igralca – to je postal Mads Mikkelsen. V drugem delu oddaje pa bomo predstavili knjigo Benetke, pomorska republika, ki zajema zgodovinski lok Beneške republike vse od nastanka v zgodnjem srednjem veku do propada konec 18. stoletja.

Poslušamo posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, in sicer posnetek koncerta, ki je bil 22. novembra leta 2018 v Viteški dvorani Križank. Takrat so na koncertu nastopile tudi tri glasbenice, združene pod imenom Reverie. Gre za trio, ki se je našemu občinstvu že večkrat predstavil, sestavljajo pa ga mlade glasbenice, dobitnice številnih nagrad domačih in mednarodnih tekmovanj: pianistka Tanja Činč, violinistka Mojca Jerman in violončelistka Katarina Leskovar.
Za nastop so izbrale le eno, vendar toliko tehtnejše delo, in sicer enega izmed treh triev, ki jih je za to zasedbo ustvaril Johannes Brahms: Trio za violino, violončelo in klavir v H-duru, št. 1. Skladba je del Brahmsovega zgodnejšega opusa, nastala je leta 1854, Brahms pa jo je podpisal s psevdonimom Kreisler mlajši, ki ga je v tistem času menda pogosto uporabljal. Trio je bila njegova prva natisnjena komorna skladba, ki jo je leta 1889 revidiral in dve leti pozneje vnovič natisnil, zanimivo pa je, da je dopustil obstoj obeh različic, čeprav je bil znan po tem, da je svoja dela, s katerimi ni bil zadovoljen, pogosto uničil.

Recenzije so napisali Tonja Jelen, Andrej Lutman, Anja Radaljac in Barbara Leban.

V tokratni oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti bomo predvajali glasbo Alojza Srebotnjaka, enega osrednjih slovenskih modernističnih skladateljev dvajsetega stoletja. Poslušali bomo Srebotnjakove Koncertantne epizode za orkester, Scherzzando za klavir in Glasbo za godala.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbenopolitični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi pa predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Giacomo Leopardi velja za največjega italijanskega pesnika po Petrarci. V nasprotju z drugimi italijanskimi romantiki ni šel v domoljubno smer romantike. Bil je izrazit samotar. V pesmi Sam sebi je pesnikov obup izražen neposredno, z golim nizanjem življenjskih spoznanj. Pesem je prevedel Ciril Zlobec, interpretira dramski igralec Boris Ostan.

Ob stoletnici nastanka gibanja novomeške pomladi boste v Eseju na radiu slišali prispevek literarnega zgodovinarja, raziskovalca, teoretika, urednika in glasbenika Marijana Dovića o Podbevšku, novomeški pomladi in reviji Trije labodje. Besedilo z naslovom Podbevškova pesniška šola, Trije labodje in zatom »bombaša« sta brala napovedovalca Lidija Hartman in Ivan Lotrič. Oddajo bogatijo odlomki iz Andanteja za violino in klavir Marija Kogoja v izvedbi violinista Črtomirja Šiškoviča in pianista Emanueleja Arciulija; glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek. Tonsko je oddajo uredil Vojko Frelih.

Spremljali bomo delček z lanskega Bremenskega glasbenega festivala, koncert, ki je potekal 24. avgusta v Veliki dvorani koncertne hiše Die Glocke. Filharmonični orkester iz Rotterdama je vodil dirigent Lahav Shani, ki se je predstavil tudi kot solistični interpret v Mozartovem Klavirskem koncertu št. 27 v B-duru. Ta pa ni bil edino koncertantno delo na sporedu, povabljena norveška violinistka Vilde Frang je zaigrala še 1. Violinski koncert v g-molu Maxa Brucha, v drugem delu večera pa je orkester poustvaril koreografsko pesnitev La Valse Mauricea Ravela in glasbo za balet Petruška Igorja Stravinskega.

Navdih za to tragično farso je srbski pisatelj dobil med raziskavami Amnesty International o kršenju človekovih pravic in mučenju ljudi v latinskoameriških diktatorskih državah. Poklicna drža psihiatra Lopeza se zruši, ko zvest zdravniški etiki pomaga zločincu v upanju, da ga bo osvobodil zla, v bistvu pa osvobodi zlo samo in postane njegova žrtev.

Prevajalec: Ervin Fritz
Dramaturg: Pavel Lužan
Režiser: Darko Tatić
Avtor glasbe: Jugoslav Bošnjak
Tonski mojster: Jure Culiberg

Doktor Lopez - Janez Hočevar \t
Kapetan Alvarez - Polde Bibič
Poročnik Sanchez - Marjan Hlastec
Maria Diaz, čelistka - Marjeta Gregorač
Bernarda Ramirez, receptorka - Ivanka Mežan

Traja 30' 05"
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1983.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

»Vse, kar si doživela, se zdaj prilagaja in podoživlja v meni tu na Zemlji,« je eden od verzov iz cikla poskusov nagovora umirajoče matere z naslovom Ruth, ki ga lahko preberemo v zbirki Forresta Ganderja Bodi z. Gander, rojen leta 1956, je ugleden ameriški pesnik in pisatelj, dolgoletni profesor literarne umetnosti in primerjalne književnosti na prestižni Univerzi Brown v zvezni državi Rhode Island, ta hip pa živi v Petalumi v Kaliforniji. Je avtor desetih pesniških zbirk in dveh romanov, za zbirko Bodi z iz leta 2018 je lani prejel Pulitzerjevo nagrado. Pesmi iz Ganderjeve nagrajene zbirke nam je s prevodom v slovenščino približal Andrej Pleterski.
Vabljene in vabljeni k poslušanju!