Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem opisuje notranjo stisko ujetega bitja. Prevedel jo je Kajetan Kovič.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Opernim snobom najlaže zlezemo pod kožo na banketih ali sprejemih po premierah. V njihovih vrstah namreč vlada precej značilna zbeganost, kajti grize jih vprašanje: Kaj, hudirja, naj si mislim?

"Izginil je veliki pogum, ki me je v lepih dneh pogosto prešinil,« je leta 1802 zapisal Ludwig van Beethoven, tokratni skladatelj tedna, v svoji tako imenovani Heiligenstadski oporoki. »O, Previdnost, daj, da mi zasije vsaj en dan čistega veselja! Tako dolgo mi je že tuj notranji odmev prave radosti. O, kdaj, o, kdaj, Bog, ga bom spet lahko čutil v svetišču narave in ljudi? Nikoli? Oh, ne; to bi bilo preveč kruto!«

Upanje in bojazen sta torej prevevala Beethovna v prvem desetletju 19. stoletja, ko je njegova bolezen, kakršna koli je že bila in rezultat katere je bila naglušnost, vedno bolj napredovala.

Koncertov še vedno ni, tako tudi ta teden namesto oddaje Glasbeni utrip poslušamo glasbo.
Danes se bomo spomnili obletnice krstne izvedbe enega izmed biserov sveta klasične glasbe: Nedokončane oziroma Simfonije št. 8 v h-molu Franza Schuberta, in sicer jo bomo slišali v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Esej z naslovom Domišljija kot vrednost, ki ga je napisal ameriški pesnik Wallace Stevens, prevedel pa Primož Čučnik.
\tWallace Stevens se je rodil leta 1879 v Pennsylvaniji. Prvo pesniško zbirko je objavil pozno, leta 1923, pri skoraj 45 letih. Vrhunec svojega ustvarjanja je doživljal v tridesetih in na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. V ameriško tradicijo se je Stevens vpisal kot prvak modernizma in eden najbolj trdnih stebrov kanona, z močnim vplivom na poezijo pesnikov XX. stoletja. V poznejše obdobje Stevensovega ustvarjanja sodijo tudi eseji o pesništvu, ki jih je zbral v knjigi Nujni angel in podnaslovil kot eseje o realnosti in domišljiji. Zapisal je, da se v njih ukvarja "s poezijo samo, z golo pesmijo, domišljijo, ki se izraža v svoji nadvladi besed". Esej Domišljija kot vrednost, ki ga je prevedel Primož Čučnik, je bil leta 1947 prebran na Kolumbijski univerzi in leto pozneje objavljen v njenem glasilu. Wallace Stevens je umrl leta 1955.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddajo Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre tokrat posvečamo Lucijanu Mariji Škerjancu ob 120. obletnici njegovega rojstva. Naše uho bo torej obrnjeno k Škerjančevi glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti za klavir, saj ga bomo lahko slišali tudi kot interpreta lastnih del. Brez dvoma lahko postavimo trditev, da njegovo ime, osebnost, delovanje na različnih glasbenih področjih in predvsem njegovi umetniški glasbeni dosežki pomenijo središče in vrh tistega, čemur pravimo slovenska glasba in slovenska glasbena ustvarjalnost. V kateri koli glasbeni panogi je Škerjanc deloval, je za njim ostal neizbrisen pečat njegovega genija, pa naj gre za instruktivna dela glasbene teorije, spise o skladateljih in njihovih delih, za njegovo pedagoško delo na ljubljanski akademiji za glasbo (iz njegovega razreda je prišlo veliko odličnih skladateljskih imen) ali seveda za njegov skladateljski opus, ki sega od komorne do koncertantne glasbe, od intimnega samospeva do glasbe za igrani film.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Zadnje čase v oddajah pogosto predstavljamo nove arhivske posnetke, s katerimi so mladi glasbeniki pred kratkim obogatili naš arhiv, in tudi danes bo tako.
Tokrat poslušamo klavir; nanj je že pred časom v našem studiu 13 zaigrala pianistka Alja Klemenc.
Glasbenica je na svojo pot stopila v glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici, jo nadaljevala na glasbeni gimnaziji v Kopru, potem pa se je odpravila v tujino. Najprej je študirala na državnem konservatoriju v Celovcu, diplomirala iz klavirja, poleg tega pa jo je takrat začelo zanimati tudi dirigiranje in tako je diplomirala še iz tega, potem pa za oba študija vpisala magistrsko stopnjo na Zasebni univerzi Gustava Mahlerja, prav tako v Celovcu. Za sabo ima že veliko izkušenj, tako klavirskih kot dirigentskih; v oddaji nam jih bo predstavlia sama, ob tem pa lahko poslušate še njene interpretacije:
Etude v f-molu (Presto), op. 25, št. 2 Frederic Chopina,
Preludija in fuge št. 24, op. 87 Dmitrija Šostakoviča in
Etude – A capriccio con forza v fis-molu, op. 8, št. 2 Aleksandra Skrjabina.

Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V današnji oddaji bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil 9. avgusta letos v sklopu 38. Festivala Radovljica 2020. Na njem je zazvenela slovenska glasbena dediščina 17. stoletja v nenavadni zasedbi glasbil, ki so se leta 1693 znašla v zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja. Nastopil je ansambel Les haulz et les bas, ki ga vodi Ian Harrison. Spored je z Valvasorjevimi besedili povezoval Robert Waltl.

»… Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega solnca in prešernega smeha. Vsaka mladost. Ako v poznih letih in v grenkih urah pogleda človek nanjo s tujimi, hladnimi očmi, se mu zdi morda nevesela, kelih krivičnega trpljenja in prezgodnjega spoznanja. Ali težko je tako pogledati nanjo. Nenadoma se razmakne, se v nič razstopi megleni zastor in zasmeje se mlado solnce, vse ljubezni in vse hvaležnosti vredno. Spomin je sladek kakor pesem; prsa napne vzdih, zastro se oči in ustnice boža smehljaj….«

Ivan Cankar je zbirko črtic objavljal v obliki podlistkov v Slovenskem narodu leta 1914, od 10. januarja do 13. junija. V njih je čustveno opisal svoje otroštvo. V središču pripovedi so njegova mati in spomini na mladost, predvsem tisti, v katerih ga preganja občutek krivde zaradi na prvi pogled nepomembnih dejanj. Njegove črtice sodijo v vrh naše kratke proze.

Interpretiral jih bo Primož Forte,
režiser je Marko Sosič,
tonska mojstra Walter Vidonis in Carlo Morello,
produkcija: Radio Trst A leta 2018.

Pesem opisuje notranjo stisko ujetega bitja. Prevedel jo je Kajetan Kovič.

V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali posnetke izvedb pevcev in godcev iz Svete Trojice v Slovenskih goricah, ki se je med letoma 1952 in 1992, torej tudi v obdobju nastanka posnetkov leta 1976, imenovala Gradišče v Slovenskih goricah …

Na trinajstem koncertu v Komornem studiu bo nastopil ugledni in večkrat nagrajeni pianist Zoltan Peter, ki se posveča izvajanju klavirske glasbe od starejših obdobij do 20. stoletja, posebno pozorno pa izvaja tudi sodobno glasbo in nova dela danes delujočih slovenskih in drugih skladateljev. Srednjo glasbeno šolo je končal v Subotici pod vodstvom Marije Sekelj, visokošolski študij pa je nadaljeval v razredu profesorja Arba Valdme na akademiji umetnosti v Novem Sadu. Študij klavirja je končal na akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot študent je prejel vrsto nagrad: Beethovnovo nagrado glasbene šole Subotica, nagrado sklada Melanije Bugarinović za najboljšega solopevskega korepetitorja ter več prvih nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov nekdanje Jugoslavije. Leta 1990 je bil kot najuspešnejši mladi glasbenik izbran za solista Vojvodinske mladinske filharmonije in kot solist Mozartovega koncerta nastopal na turneji pod vodstvom maestra Igorja Gjadrova. Kot solist, komorni glasbenik in korepetitor vrhunskih glasbenikov mlajše generacije je nastopal v vseh glasbenih središčih nekdanje skupne države. Gostoval je v Italiji, na Madžarskem, v nekdanji Sovjetski zvezi, Italiji, na Madžarskem, v Nemčiji, Franciji, Bolgariji, na Češkem, v Švici in na Bližnjem vzhodu ter na festivalih sodobne glasbe v Zagrebu, Novem Sadu, Hercegnovem, Prištini in drugod. Leta 1994 je nastopil kot solist z orkestrom Slovenske filharmonije in z Mariborsko filharmonijo na Festivalu Lent 1994.

Prenos koncerta iz studia 13 na programu Ars, Arsovi spletni strani in na Arsovi strani na Facebooku

Repertoar Zoltana Petra obsega skladbe klasične komorne in solistične literature, vrsto del slovenskih skladateljev pa je izvedel tudi prvi, npr. skladbe Iva Petrića, Primoža Ramovša, Ljuba Rančigaja in drugih sodobnih ustvarjalcev. Posnel je številne skladbe za RTV Slovenija, RTV Beograd, RTV Novi Sad in HRT ter zgoščenko s saksofonistom Matjažem Drevenškom, ki je, tako kot njegova portretna plošča z deli Franza Liszta in manj znanega skladatelja 20. stoletja Karolya Krombholza, izšla pri ZKP RTV Slovenija. Zoltan Peter je pedagog na glasbeni šoli Trebnje in profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 2017 je član klavirskega tria Amael, s katerim redno koncertira v Sloveniji in širšem mednarodnem prostoru. Poleg koncertne in pedagoške dejavnosti vodi tudi redne seminarje in mojstrske tečaje za mlade pianiste, učitelje klavirja in klavirske spremljevalce v Sloveniji in na tujem. Hkrati je avtor številnih strokovnih člankov, treh notnih edicij pri Založbi Bogataj in knjige Korepetiranje  –  kazen  ali  ustvarjalnost?, ki je leta 2015 izšla pri založbi  Didakta.

Na koncertu v studiu 13 Radia Slovenija bo zaigral mojstrovine skladateljev klavirske glasbe s konca 18. in prve polovice 19. stoletja: Impromptu št. 2 v E-duru, op. 90 Franza Schuberta, Sonato št. 8 v c-molu, op. 13 Ludwiga van Beethovna ter Nokturno v cis-molu, št. 1, op. 27 in Balado v g-molu, op. 23 Frédérica Chopina. Po prenosu koncerta poslušajte pogovor z umetnikom ter njegovo izvajanje komornih skladb Sergeja Rahmaninova in Dmitrija Šostakoviča. Urednica prenosa in oddaje je Tjaša Krajnc.

Igra je zgoščena v enem samem dejanju, v eni situaciji in na enem kraju. V bolnišnični čakalnici se srečajo sorodniki strica Milana, ki ga je zbil pijan voznik, in čakajo na novice. Vsak izmed njih po svoje prenaša negotovost in napetost, mlado dekle, Lidija, ki je tudi ena izmed njih, pa jih hkrati pozorno opazuje. Kljub različnostim in neurejenim odnosom ozračje prevevajo toplina, naklonjenost in sprejemanje, saj v tistem trenutku šteje le tisto, kar jih druži: bojazen, da bodo izgubili svojega bližnjega.

Dramaturginja je bila Vilma Štritof,
režiserka Špela Kravogel,
tonski mojster Matjaž Miklič,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
Lidija Ajda Smrekar,
Majda Vesna Jevnikar,
Brane Matej Puc,
Lojz pa Primož Pirnat.

Igra traja 23 minut in 12 sekund.
Uredništvo igranega programa.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.

Po predvajanju igre bo na vrsti pogovor dramaturginje Vilme Štritof z antropologom dr. Danom Podjedom.
.

Samo še nekaj dni nas loči od koledarske zime, ki se začne 21. decembra. O njej so pisali številni skladatelji, mi pa smo izbrali dela Pawla Lukaszewskega, Niccoloja Castiglionija in Hansa Abrahamsena, ki so se z glasbo sprehodili po zaledeneli zimski pokrajini.

Pesnik, pisatelj in prevajalec Aleš Berger se na radijske valove vrača z aktualno temo: Koronskim diptihom. Poleti smo objavili nekaj njegovih Zapiskov v klavzuri; pozneje so izšli v njegovi knjigi Breze. Tokrat bo na vrsti pesem Ni korant iz omenjene knjige in nekaj njegovih najnovejših grenkohumornih zapisov iz osame, ki so nastali novembra.
Interpretiral jih bo Jan Bučar.