Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 19. dec. 2020

Ars • Sob, 19. dec.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

08:00
Lirični utrinek: Frederick Louis MacNeice: Sneg, Pesem interpretira Branko Jordan (prevod Veno Taufer)

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Vabimo vas k poslušanju znamenite in veličastne Misse Salisburgensis/Salzburške maše Heinricha Ignaza von Biberja.

Maša je zvenela leta 1682 ob velikem praznovanju 1100.obletnice ustanovitve Salzburga kot središča katoličanstva: Biber pa jo je zložil tudi na čast mestnega zavetnika, sv. Ruperta - vsaj malo pa tudi za knezoškofa Maksa Gandolpha Küneburškega. Izvedlo jo je kar 6 zborov: dva pevska in 4 instrumentalni v slogu beneškega večglasja.

Morda največje delo kolosalnega baroka bomo slišali v izvedbi Cappelle Confluentes, Capelle Lacensis, Projektnega zbora RheinVokal in članov ansambla Barock Vocal pod vodstvom kantorja, patra Philippa Meyerja.

Posnetek je nastal avgusta, leta 2018 v opatijski cerkvi Maria Laach v okviru Festivala RheinVokal.

11:00
Poročila

13. decembra je minilo sedemdeset let odkar se je v Ljubljani rodila Marija Lucija Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka. Študirala je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in tam tudi opravila slikarsko specialko. Že med študijem se je začela posvečati knjižni ilustraciji in leta 1973 dobila Levstikovo nagrado za knjigo Kraljična na zrnu graha Hansa Christiana Andersena. Velikim pravljičarjem je sledila tudi pozneje, hkrati pa ilustrirala knjige drugih svetovnih in slovenskih klasikov ter sodobnih pesnikov in pisateljev. Marija Lucija Stupica je eno največjih imen ilustracije na Slovenskem; dobila je vse najpomembnejše nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada in sodelovala na številnih razstavah doma in v tujini. Kot eni najvidnejših svetovnih ilustratorjev so ji na Mednarodni razstavi ilustracij v italijanskem mestecu Sarmede leta 2003 posthumno pripravili veliko retrospektivno razstavo. Z Marijo Lucijo Stupica se je leta 1999 pogovarjala Tadeja Krečič.

Jugovzhodni indonezijski otoki so v glasbenem smislu najbolj tradicionalen in najmanj raziskan del te velike dežele in v tokratnih Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo temu delu sveta posvetili še drugič. Slišali bomo petje, brenkala in gonge z otokov Sumba in Sumbava. Skratka vse, kar je za Indonezijo tako značilno, vendar spet na poseben in samosvoj način. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Teme v oddaji:
Razglasitev Nove Gorice za EPK 2025
Knjižni sejem Knjige pod jelkami v Novi Gorici
70 let SLG Celje
Simpozij o Emilijanu Cevcu
Primož Bizjak, umetniški fotograf – Tatjana Gregorič
Nodierova nagrada za prevod Katji Šaponjić

14:00
Poročila

Glasbena medigra

Esej z naslovom Domišljija kot vrednost, ki ga je napisal ameriški pesnik Wallace Stevens, prevedel pa Primož Čučnik.
\tWallace Stevens se je rodil leta 1879 v Pennsylvaniji. Prvo pesniško zbirko je objavil pozno, leta 1923, pri skoraj 45 letih. Vrhunec svojega ustvarjanja je doživljal v tridesetih in na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja. V ameriško tradicijo se je Stevens vpisal kot prvak modernizma in eden najbolj trdnih stebrov kanona, z močnim vplivom na poezijo pesnikov XX. stoletja. V poznejše obdobje Stevensovega ustvarjanja sodijo tudi eseji o pesništvu, ki jih je zbral v knjigi Nujni angel in podnaslovil kot eseje o realnosti in domišljiji. Zapisal je, da se v njih ukvarja "s poezijo samo, z golo pesmijo, domišljijo, ki se izraža v svoji nadvladi besed". Esej Domišljija kot vrednost, ki ga je prevedel Primož Čučnik, je bil leta 1947 prebran na Kolumbijski univerzi in leto pozneje objavljen v njenem glasilu. Wallace Stevens je umrl leta 1955.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

V oddaji Sobotni koncert bomo tokrat spet predvajali posnetka s koncerta Godalnega kvarteta Sebastian, ki je dvajsetega maja lani nastopil v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Kvartet Sebastian je nastopil v naslednji sestavi Anđelko Krpan in Teodora Sucala Matei - violina, Nebojša Floreani - viola in Zlatko Rucner - violončelo. Spored koncerta je spletala glasba Anđelka Klobučarja, Josepha Haydna in Petra Iljiča Čajkovskega, za predvajanje v današnji, časovno na 1 uro omejeni oddaji, pa smo izbrali Klobučarjev Četrti godalni kvartet in Godalni kvartet št. 2 v F-duru, op. 22 Petra Iljiča Čajkovskega.

Francoski pisatelj Jean Genet se je rodil 19. decembra leta 1910, njegovo otroštvo pa je bilo vse prej kot srečno. Mama ga je zapustila pri sedmih mesecih, vzgajale so ga rejniške družine, kot najstnik je nato pristal v poboljševalnici in se pozneje pridružil tujski legiji, od koder so ga odpustili zaradi homoseksualnosti. Nekaj let je bil Genet brezdomec in žepar, prostituiral se je po evropskih mestih, kar je popisal v svoji knjigi Dnevnik lopova. Genet je iz prve roke izkusil življenje na robu in pariško podzemlje, predvsem tisto okrog Montmartra je opisal v svojem poetičnem romanu, prvencu Naša gospa Cveta, ki ga je izdal leta 1943. Genetova veščina je metamorfoza erotičnega, pa tudi obscenega v poetično. Prvenec je začel pisati leta 1942 v zaporu, kjer je pristal zaradi kraje. Prvo varianto romana so mu zasegli in zažgali, vendar mu je uspelo shraniti drugo varianto, ki je postala uspešnica. Za Geneta, ki je bil pogosto v navzkrižju z zakonom, so se zavzeli Jean Cocteau, Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir in številni drugi francoski intelektualci. Pri francoskem predsedniku so izprosili, da ga je pomilostil, ko je Genetu grozila dosmrtna ječa. S svojo pisavo je sicer močno zaznamoval beatnike, velja pa tudi za enega najpomembnejših predstavnikov drame absurda.
Roman Naša gospa Cveta je prevedel Branko Madžarevič, oddaja Izbrana proza pa je bila posneta leta 1992.
Vabljeni k poslušanju!

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

19:55
Lirični utrinek, ponov.: Frederick Louis MacNeice: Sneg, Pesem interpretira Branko Jordan (prevod Veno Taufer)

Nastopili so:
Ludwig Fleck, Albert Gapp in Julius Suchey v govorjenih vlogah Treh igralcev,
Karl Kolowratnik v govorjeni vlogi Hotelskega portirja,
Wilhelm Lenninger in Fritz Sengl v govorjenih vlogah Mandrykovih služabnikov Velka in Đure,
sopranistka Mimi Coertse kot Fijakarska Mili,
mezzosopranistka Margareta Sjöstedt kot Vedeževalka iz kart,
tenorist Anton Dermota, baritonist Hans Christian in basist Robert Kerns kot grofje Elemer, Dominik in Lamoral,
mezzosopranistka Ira Malanjuk kot Adelajda,
basist Otto Edelmann kot grof Waldner,
tenorist Ivo Židek kot Matteo,
sopranistka Annelise Rothenberger kot Zdenka,
baritonist Hugh Beresford kot Mandryka in
sopranistka Lisa della Casa kot Arabella.
Posnetek je nastal enaindvajsetega junija leta 1964 na Dunaju. Zbor in orkester Dunajske državne opere je vodil Joseph Keilberth.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Vesna Spreitzer se je rodila v Celju leta 1975, od študijskih let naprej je delala kot novinarka na področju kulture – najprej v Mariboru, pozneje kot članica Uredništva za kulturo na Radiu Slovenija. Poleg tega je pisala kratko prozo, zgodbe za otroke in pesmi. Edino pesniško zbirko z naslovom Razvezana tišina je objavila leta 2011, pet let pred svojo prezgodnjo smrtjo. V oddaji iz leta 2008 Helena Peršuh interpretira izbor pesmi Vesne Spreitzer.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov