Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Bralke in bralci pesniške zbirke Pojavi morda doživijo skušnjavo, da bi marsikatero pesem brali kot avtobiografsko, toda pesnica je izkušnjo ali doživetje ubesedila z diskretno odmaknjenostjo, tako da pesem ne zveni več kot njeno pričevanje, ampak skoraj kot izkušnja vsakega, ki jo bere.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Georg Muffat je bil škotskega rodu, rodil se je leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Več let je študiral v Parizu pri Jeanu-Baptistu Lullyju in pozneje v Rimu pri Bernardu Pasquiniju in Arcangelu Corelliju. Bil je pravi Evropejec: v svoji glasbi je združeval francoski in italijanski slog, naslove skladb in svoje predgovore pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.

Tokrat se bomo posvetili likovnemu trgu v obdobju epidemije, grafiki v Gorici, novi slovenski nadaljevanki, Trubarjevemu priznanju, avtoportretom begunk, 200-letnici Narodnega muzeja in nagrajenki slovenskega arheološkega društva Janki Istenič.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Sredi lanskega decembra je Slovensko arheološko društvo podeljevalo priznanja za področne dosežke v letu 2019. Nagrado za enkratni izjemni dosežek so za dvojezično znanstveno monografijo »Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice - arheološke in naravoslovne raziskave«, podelili dr. Janki Istenič, ki vodi Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Poznavalka t.i. rimske arheologije provinc je delo pripravila na podlagi dveh desetletij raziskav, ki so vključevale tudi naravoslovne raziskave 79 v mulju reke med Vrhniko in Ljubljano najdenih predmetov. Pogovor smo posneli spomladi 2019 po predstavitvi monografije, v njem pa je sodeloval tudi dolgoletni sodelavec tukajšnih arheologov, fizik prof.dr. Žiga Šmit, ki je med drugim pri raziskavah dveh tisočletij stare materialne kulture sodeloval z metodo protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije. Gre za neporušno metodo, saj omogoča analizo snovi brez poškodovanja samih artefaktov.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo flavtistko Jasno Nadles iz Ljubljane, ki se je uveljavila doma in v tujini kot komorna glasbenica in solistka z orkestri. Z odliko je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Študij je nadaljevala na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu pri profesorici Ireni Grafenauer in v Parizu pri profesorju Gillesu Burgosu. Posveča se tudi izvajanju stare glasbe in zgodovinski izvajalski praksi – v izvajanju flavte traverso se izpopolnjuje pri Stefanu Betu v Benetkah. Na glasbeni akademiji Juilliard v New Yorku je leta 2000 sodelovala z Jeanne Baxtresser, nekdanjo prvo flavtistko Newyorških filharmonikov.

Jasna Nadles je ustanovna članica mednarodnega baročnega ansambla Il terzo suono, leta 2002 pa je ustanovila in umetniško vodi Festival Tartini v Piranu, ki se posveča izvajanju baročne glasbe. Kot solistka na flavti je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnela tudi dva koncerta za flavto iz 20. stoletja:Koncert za flavto, godala in tolkala slovenskega skladatelja Božidarja Kantúšerja iz leta 1962 in Koncert za flavto in godala Francoza Andréja Joliveta, ki ga je napisal leta 1949. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s flavtistko Jasno Nadles.

Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druge pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave. Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu.

Kot smo omenili že prejšnjič, oddajo Medenina in patina letos vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu namenjamo posnetkom štirih koncertov lanskega cikla SiBrass. Prejšnji teden ste že slišali eno delo s sporeda koncerta evfonista Nejca Merca in pianista Davorina Morija, ki sta 27. septembra lani nastopila v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji na prvem koncertu cikla SiBrass. Danes bomo predvajali še preostale skladbe; slišali boste lahko Sonato za fagot in continuo TWV 41:f1 Georga Philippa Telemanna, skladbi Skrivnost in Blizu Roberta Kampleta ter adaptacijo slovite cavatine Figara iz Rossinijevega Seviljskega brivca.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tokrat poslušamo posnetek koncerta, ki je že predlani potekal kot del cikla Solo e da camera Akademije za glasbo. Ta je takrat v poslušanje v okviru svojega cikla komorne glasbe ponudila več koncertov različnih komornih zasedb, tako nas danes čaka nastop kar štirih komornih skupin:

Dmitrij Šostakovič: Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110; Largo in Allegro molto
Godalni kvartet Emona: violini – Tim Skalar Demšar in Neža Capuder, viola – Tilen Udovič, violončelo – Katarina Kozjek

Charles Bochsa, prir. Jeana-Louis Duport: Trije nokturni za harfo in klarinet
Klarinet – Diego Diaz Koury, harfa – Ana Astrid Kljun

Ian Clarke: Curves; Plaintive in Presto
Flavta – Špela Flajšaker, violina Katja Dadič in Sandi Baitokova, klavir – Vita Kovše

Satoši Jagisava: Esmeralda
Evfonij – Simon Tavčar, Dominik Strgar in Jure Jozič, tuba – Rok Grubelnik

Recenzije so napisali Ana Hancock, Nives Kovač, Andrej Lutman in Iztok Ilich.

Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Bralke in bralci pesniške zbirke Pojavi morda doživijo skušnjavo, da bi marsikatero pesem brali kot avtobiografsko, toda pesnica je izkušnjo ali doživetje ubesedila z diskretno odmaknjenostjo, tako da pesem ne zveni več kot njeno pričevanje, ampak skoraj kot izkušnja vsakega, ki jo bere.

Pesnik in pisatelj Jorge Luis Borges je večkrat predaval o Emanuelu Swedenborgu in kot pisatelj v Cervantesovem jeziku morda tudi največ pisal o tem švedskem mistiku. V oddaji boste slišali Borgesov Esej o Swedenborgu. Prevedel ga je Andrej Rot, jezikovno je besedilo pregledala Katarina Minatti, brala pa napovedovalca Bernard Stramič in Lucija Grm. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz Partite št. 6 v D-duru Sylviusa Leopolda Weissa v izvedbi lutnjista Francesca Romana. Tonski mojster je bil Vojko Frelih.

Ren je glavna arterija Nemčije, ki je v svetu romantičnih skladateljev povezana z življenjem, propadom in neizmernim številom mitov. Schumannova Tretja simfonija, imenovana Renska, nas popelje skozi čudovito pokrajino Rena, Medelssohn nam v koncertni uverturi Lepa Meluzina predstavlja skrivnostno rečno nimfo Meluzino, v Wagnerjevem ciklu Nibelunški prstan pa je Ren središče obračuna med bogovi in ljudmi, ki doseže vrhunec v zadnjem delu Somrak bogov, ki ga je dirigent in skladatelj Ryan Wigglesworth priredil v svojo vokalno-simfonično različico Somrak bogov – simfonično potovanje. Pela bo sopranistka Felicia Moore, Danski nacionalni simfonični orkester bo vodil Ryan Wigglesworth.

Norman Corwin (1910–2011) je bil ameriški pisatelj, scenarist, producent, esejist in učitelj novinarstva. Imenovali so ga "ameriški radijski pesniški lavreat". Ob koncu druge svetovne vojne, 8. maja 1945, je njegova enourna igra "On A Triumph Note" pred radijske sprejemnike privabila 60 milijonov poslušalcev. Sledile pa so še številne radijske igre, med njimi tudi Dvojni koncert – zgodba o dveh klavirskih mojstrih. V radijski igri Dvojni koncert je moč slišati tudi odlično izvirno glasbo slovenskega skladatelja Marjana Vodopivca. 

Režiser Marjan Marinc
Tonski mojster Mladen Fortič
Skladatelj Marjan Vodopivec

Jose Jože Zupan
Poganyi Marjan Marinc
Zakonca Twombly Boris Kralj in Majda Potokar
Thrummock Franjo Kumer
Sodelovali so še: Franci Presetnik, Franček Drofenik, Milan Kalan, Janko Hočevar, Janez Čuk, Milena Breziger, Lidija Kozlovič, Karel Pogorelec, Ludvik Pečar in Jože Čuk

Traja 37'11''
Produkcija Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1964

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Inkognito je prvi roman madžarskega avtorja oziroma avtorice Tiborja Noé Kiss, v katerem odkrito govori o transspolnosti, izkušnjo iskanja svoje lastne spolne identitete pa podaja tudi prek jezikovnega preigravanja – namreč tako, da o sebi ponekod piše kot o moškem, ponekod spet kot o ženski. V slovenščino je roman prevedla Gabriella Gaal. Oddajo je uredila Tesa Drev Juh.