V noči na ponedeljek v oddaji Nočni obisk gostimo inštruktorja jamarstva in vodjo Službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije ter geografa in speleologa Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Z voditeljem oddaje Petrom Močnikom bosta govorila o lepotah in posebnostih slovenskega kraškega sveta, o tem, kakšno grožnjo za podzemni svet pomeni množični turizem, dotaknila pa se bosta tudi vprašanja onesnaženja slovenskih jam. Ocenjuje se namreč, da je med približno 14 tisoč jamami, kolikor jih je pri nas za zdaj odkritih, onesnaženih kar 20 do 30 odstotkov. Vabljeni v našo družbo nekaj minut po polnoči.

"Še vedno je izziv sprejeti samo sebe," pravi Polona Rodič, mlado dekle, ki se je šest let spopadala z boleznijo, ki prav mladim velikokrat ne prizanaša. Zgubijo se v vrtinec težav, iz katerih ne znajo, pa tudi nočejo izstopiti. Danes o tem svobodno pripoveduje. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Sintagmo panta rhei, vse teče, pripisujemo Heraklitu, predsokratiku, ki je umrl leta 480 pred Kristusom. Temu izvirnemu uvidu v bistvo stvarnosti je težko oporekati. Toda človeka ne zanima samo temeljno spoznanje, da vse teče, ampak še bolj, kam in zakaj teče. Znotraj naravoslovnega razmisleka si Heraklit teh dveh vprašanj ni zastavil. Za preučevanja žive in nežive narave je namreč dovolj neko drugo vprašanje, kako stvari tečejo. Odgovora na vprašanje, kam in zakaj stvari tečejo, Heraklit ni iskal znotraj tedanje naravoslovne znanosti, temveč v grški mitologiji.
Ta osnovni vzorec mišljenja se do danes ni spremenil. Zato je lahko človek naravoslovec in vernik obenem. Nekaterim zadostuje golo naravoslovje, preučevanje, kako stvari tečejo, in shajajo, ne da bi enako zavzeto iskali razlago, kam in zakaj tečejo. A kdor si najprej postavi vprašanji kam in zakaj, ga zanima tudi to, kako stvarnost teče.
Kakovostno nov uvid povezanosti vseh treh vprašanj se je posrečil sv. Pavlu, izobraženemu Judu, ki pa se je odlično znašel tudi v Grčiji, matici filozofije. V pismu Korinčanom je svojo inovacijo imenoval prehajanje, nenehen zakramentalen proces, prehajanje vidne stvarnosti v presežno, v Božjo stvarnost. Navajam: »Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti« (1 Kor 15,42). Kruh, ki ga pri sv. maši prinesemo na oltar, postaja po Svetem Duhu evharistični kruh, prvine zemlje se transformirajo v Božjo resničnost, Jezusovo poveličano telo.
Heraklit je horizontalno pretočnost narave, ko minerali prehajajo v žive strukture, v telesa rastlin, živali in človeka, in po umiranju nazaj v minerale, videl ločeno od vertikalne pretočnosti. Pavel pa je bil obdarjen z izjemnim razodetjem, ki ga je preobrazilo do temeljev. Pred Damaskom ga je poklical Kristus, za katerega je bil Pavel prepričan, da je na Križu umrl, in s tem izstopil iz zgodovine. V trenutku je uvidel, da je Kristus sinteza vertikalnega in horizontalnega prehajanja. V pismu Efežanom (Ef 2,14) je Pavel to pojasnil z besedami, da je Kristus ločilno steno, ki je prej razdvajala vertikalno in horizontalno pretočnost, v sebi, v svoji osebi, premagal. Kajti Kristus je bil sam, v svoji biti, uresničenje obeh prehajanj, Boga, večne Besede, v materijo, v človeško telo, torej v tisto, kar se vrača v minerale, in obenem prehajanje osnovnih delcev stvarnosti v neminljivo. Takole pravi: »Kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega.«
Kristus ni bil filozof, njegov cilj ni bil, da bi ljudem podal filozofsko razlago povezanosti treh vprašanj –, kako, kam in zakaj –, temveč je sintezo teh vprašanj spremenil v živo duhovno in materialno resničnost, v nepretrgan zakramentalni proces. V njem, prvorojencu vsega stvarstva, sedaj vse teče, iz prvin v sestavljene strukture in nazaj, iz prvin v neminljivo, iz presežnega nazaj v sestavljene strukture.

Cikel pravljic, ki vam jih v času epidemije ponujamo v poslušaje za lahko jutro, nadaljujemo s slovenskimi ljudskimi pravljicami. Današnja, ki jo bomo slišali v treh delih, je bila leta 1974 posneta za oddajo Lahko noč, otroci. To jutro nas prebuja Mojca Pokrajculja. Jo poznate?

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Že kar nekaj mesecev je minilo od združitve dveh bank, ki delujeta v Sloveniji – Abanke in Nove KBM. Tisto najpomembnejše za stranke omenjenih bank pa se je zgodilo na koncu preteklega in začetku tega meseca. Nekdanji komitenti Abanke so zdaj komitenti NKBM, imajo nove številke transakcijskih računov, nove bančne kartice, njihovo poslovanje poteka nekoliko drugače, na voljo imajo seveda tudi nekoliko drugačno ponudbo. O težavah, ki so spremljale prenos podatkov z ene banke na drugo, in njihovih rešitvah pa v naslednjih minutah.

Letošnja zima je v gore prinesla veliko snega, z njim pa številne nevarnosti, ki prežijo na njihove obiskovalce. Kako prepoznati nevarnost plazenja? Kaj je in kako se uporablja lavinski trojček? Je pozimi sploh varno v gore hoditi sam? Na vaša vprašanja bo odgovarjal gorski vodnik z mednarodno licenco Rok Zalokar. Pokličite nas v živo ali nam pišite na radioprvi.si.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Po podatkih pediatrične klinike v Ljubljani, so v preteklem letu zaznali 30 odstotkov več hospitalizacij otrok zaradi poskusa samomora. Znaten je tudi porast motenj hranjenja pri najmlajših, veliko je čustvenih stisk, apatije in občutkov tesnobe. Naši in tuji strokovnjaki opozarjajo, da bo epidemiji covida 19 sledila epidemija duševnih bolezni. Več o posledicah dolgotrajne socialne izolacije smo govorili v oddaji Med štirimi stenami.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Pred desetimi leti se je 26-letni tunizijski prodajalec sadja in zelenjave, obupan nad življenskimi razmerami, polil z bencinom in zažgal. To je bila iskrica, ki je sprožila množične proteste najprej v Tuniziji in nato v drugih državah na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Pričakovanja glede demokratizacije in boljšega življenja so bila visoka, a sanje so se za večino prebivalstva spremenile v nočno moro. Kakšna je ta regija po desetih letih? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.
\t\t

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na silvestrovo je začel veljati sedmi protikoronski zakon. Prinaša tudi spremembe pri upokojevanju. Po novem bo delodajalec delavca lahko poslal na ZPIZ, če bo ta izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev. Del javnosti je na nogah. Gre za diskriminacijo na podlagi starosti, menijo sindikati; drug del javnosti, predvsem delodajalci, pa trdi, da bodo dobre delavce v podjetju vedno želeli obdržati čim dlje. Kaj se bo zgodilo, bo jasno v prihodnjih mesecih. Toda v pripravi je tudi ustavna presoja spornih dveh členov.

Avtorica in voditeljica oddaje je Urška Valjavec, sodelujejo pa:
- državna sekretarka z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič,
- predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez in
- predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM Jakob Počivavšek.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Pravljica za ljubitelje gradov, princesk in grajskih porok.
Pripoveduje: Lara Jankovič.
Napisal: Miloš Mihelj.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico izhajanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto prvič po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!

Veliki koncert projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija. Koncert je bil 9. aprila 2013 ob svetovnem dnevu Romov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Predstavili bomo izbor skladb z njega.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Metulji iz karantene dua Tara Fuki. Tara Fuki praznuje z albumom »Motyle« dvajsetletnico obstoja. Album je nastal v intimnem ozračju praškega studia, ki se ukvarja predvsem s snemanjem akustičnih projektov.

Inkognito je prvi roman madžarskega avtorja oziroma avtorice Tiborja Noé Kiss, v katerem odkrito govori o transspolnosti, izkušnjo iskanja svoje lastne spolne identitete pa podaja tudi prek jezikovnega preigravanja – namreč tako, da o sebi ponekod piše kot o moškem, ponekod spet kot o ženski. V slovenščino je roman prevedla Gabriella Gaal. Oddajo je uredila Tesa Drev Juh.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.