Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Skladatelj tega tedna Rodion Ščedrin je Sonato za violončelo in klavir napisal za svojega prijatelja, znamenitega violončelista Mstislava Rostropoviča. V vseh treh stavkih je čutiti vpliv Dmitrija Šostakoviča. Ščedrin je namreč po Šostakovičevi smrti na njegovo željo prevzel vodstvo društva ruskih skladateljev in mu predsedoval do leta 1990.

NAPOVED:
Razglasitev sodbe britanskega sodišča, da ustanovitelja WikiLeaksa ne izroči Združenim državam Amerike, je po mnenju mnogih zmaga za Juliana Assangea. A ne gre pozabiti, da ostaja v londonskem zaporu Belmarsh in da tudi obtožnica ZDA za njegovo izročitev ni umaknjena. O naravi, pomenu in posledicah objav WikiLeaksa, zaradi katerih je pravzaprav Assange izpostavljen psihičnemu mučenju in mu je zaradi t. i. arbitrarnega pridržanja že deset let onemogočena svoboda gibanja, v oddaji Eppur si muove.

V oddaji predstavljamo prekmurske ljudske pesmi v priredbi za mladinski zbor in orkester. Gre za projekt Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki je nastal ob stoti obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in je bil posvečen glasbi iz Prekmurja. Pevci so program pripravili pod vodstvom zborovodja Tomaža Pirnata in ga izvedli na koncertu z naslovom Vöra bije oktobra 2019 skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana. Ta je za zbor in orkester priredil prekmurske ljudske pesmi, uglasbil pa je tudi nekaj pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka. Kot solist je z igranjem na različna pihala sodeloval priznani slovenski multiinštrumentalist Boštjan Gombač.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Oddajo ob stoti obletnici rojstva posvečamo skladatelju, dirigentu in pedagogu Zvonimirju Cigliču, ki je umrl na včerajšnji dan, 21. januarja, pred 15-imi leti.

Tokrat se bomo spraševali, kateri so favoriti za letošnje nagrade Ameriške filmske akademije, poleg tega se bomo posvetili britanskemu dokumentarcu o tržaškem pisatelju Borisu Pahorju z naslovom Mož, ki je preveč videl - film bo prihodnji torek prikazan na Televiziji Slovenija - in trilerju Nočni ptič scenarista in režiserja Dana Gilroyja, ki bo na sporedu v soboto v Sedmem pečatu. Z urednico filmskega programa na Televiziji Slovenija Ivano Novak pa se bomo pogovarjali o rubriki Kinoteka, ki je v času zaprtja kinematografov še pridobila na pomenu, saj nam omogoča stik z izjemnimi deli iz zakladnice svetovne kinematografije.

Adamič je delal na vse strani, nikoli ni bil brez dela. Medtem ko so njegovi skladateljski kolegi prezirljivo gledali na filmsko glasbo, se je sam z mladostnim žarom posvetil zvoku s celuloidnega traku.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Jutri se lahko odprejo knjižnice, muzeji in galerije v statističnih regijah z bolj ugodno epidemiološko sliko. Med razstavami, ki si jo bo mogoče ogledati v prihodnjih dneh, izpostavljamo Babilonski stolp koroškega akademskega slikarja Stanislava Makuca v Galeriji Ravne. Aleš Berger pa bo predstavil prevod prelomne pesniške zbirke Alkoholi Guillauma Apollinaira, ki sodi med najpomembnejše lirike v književnosti 20. stoletja.

Iz vesolja od vsepovsod prihajajo kozmični delci ekstremnih energij. Sicer jih je zelo malo, a njihova visoka energija kaže, da ne nastajajo v običajnih pogojih. Z namenom, da bi njihovim skrivnostim prišli na sled in tako razkrili nekaj novih ugank vesolja, je pred 20 leti nastala mednarodna kolaboracija Pierre Auger, v kateri zelo uspešno sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Za svoje vrhunske dosežke pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij so prof. dr. Andrej Filipčič, prof. dr. Samo Stanič in prof. dr. Marko Zavrtanik prejeli Zoisovo nagrado. Tokrat v Podobah znanja gostimo prof. dr. Andreja Filipčiča z Inštituta Jožef Stefan in Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

"Delci visokih energij posegajo v področje, ki nam je trenutno še neznano"
Kozmični delci so lahko zelo različnih energij, kar je v znatni meri odvisno od njihovega izvora, pa tudi poti, ki so jo že opravili, preden so prispeli do Zemlje.

"Najprej je čudno, da sploh obstajajo, " pojasnjuje prof. dr. Andrej Filipčič, zakaj so ti delci tako zanimivi. "Število delcev pri najvišjih energijah eksponentno pada. Takih, ki nas zanimajo, je le nekaj na leto. Takrat, ko smo observatorij Pierre Auger načrtovali, je bilo zelo malo znanega o teh delcih. Nismo vedeli, kakšne vrste so, od kod prihajajo in zakaj imajo tako visoke energije. "

Da bi sploh lahko zbrali dovolj podatkov o tako redkih obiskovalcih, se observatorij Pierre Auger razteza na 3 000 km2 v Argentini. Sestavlja ga 1660 talnih detektorjev, napolnjenih z vodo, ki zaznavajo t. i. svetlobo Čerenkova in 27 teleskopov, ki merijo šibko fluorescentno svetlobo, ki jo delci oddajajo na poti skozi atmosfero.

Ko visokoenergijski delci zadenejo atmosfero, interagirajo z atomi v atmosferi in nastane plaz sekundarnih delcev, ki reagirajo naprej. Na poti proti tlom se plaz širi, njegova energija pa zmanjšuje. Večjo energijo kot ima delec, na širšem območju bodo detektorji zaznali plaz. Najbolj energetske delce z energijo okoli 102° eV zaznajo detektorji na območju velikem od 10 do 20km.

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

"Nekoč, ampak zares davno, sta živela dva kmeta. Eden je bil reven, drugi bogat. Revni je imel samo enega prašiča, a še temu ni imel česa dajati, saj ni bilo kje vzeti. Bogati pa je imel deset prascev, dostikrat jima je metal ječmen in tudi v koritu se je vedno kaj našlo. Ker sta kmeta imela skupno ogrado, je revežev prašič vsaj trikrat na dan pritekel med čredo bogatega, sunil malo ječmena in se nalokal pri koritu. Nekega dne je bilo bogatinu tega dovolj, pograbil je gorjačo – lop – z njo prašiča po čelu. Takoj je klecnil v prah in bilo je po njem. Revež se je šel pritožit k sodniku, kakšna škoda se mu je zgodila. Bogati se je branil, da je bil oškodovan tudi on, zato prašiča ni hotel plačati. Ker sodnik ni mogel doseči sprave med njima, je takole razsodil. Kako?Vabljeni v našo družbo, da slišite razsodbo. Pravljico Ženska pamet bo interpretirala Martina Maurič Lazar.

Povabilo na koncert bo v znamenju francoske glasbe. Ugledni slovenski komorni glasbeniki bodo izvedli Klavirski kvartet v c-molu, št. 1, op. 15, Gabriela Fauréja, simfonični orkester RTV Slovenija pa bo pod vodstvom brazilske dirigentke Ligie Amadio zaigral Špansko rapsodijo Mauricea Ravela.

V Petkovem koncertnem večeru bomo predstavili posnetke prvega koncerta orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2017/2018. V dvorani Union je prvič gostoval Orkester iz Cadaquesa iz Španije pod taktirko dirigenta Jaimeja Martína in s solistko, violinistko Leticio Moreno. Njihov koncertni je obsegal barvit spored del francoskega in španskega glasbenega okolja iz druge polovice 19. stoletja, skladateljev Georgesa Bizeta in Pabla de Sarasateja. Orkester iz Cadaquesa je so ustanovili leta 1988 na pobudo mladih glasbenikov iz Španije in drugih evropskih držav s sorodnimi interesi: želeli so si tesnega sodelovanja s sodobnimi skladatelji in obuditi zapuščino španske glasbe, ki je neupravičeno zapostavljena ali pozabljena. Od leta 1992 prirejajo tudi Mednarodno dirigentsko tekmovanje Orkestra iz Cadaquesa: Jaime Martín, eden od ustanovnih članov orkestra in več kot 20 let prvi flavtist, pa je postal šef dirigent leta 2011. Glasbeniki bodo predstavili splet stavkov iz simfoničnih suit Arležanka št. 1 in št. 2 Georgesa Bizeta, Ciganske napeve, op. 20, za violino in orkester Pabla de Sarasateja in Sarasatejo Fantazijo Carmen, op. 25, za violino in orkester s solistko violinistko Leticio Moreno, ki je zaigrala še uspavanko Nana španskega skladatelja Manuela de Falle. Orkester je v drugem delu koncerta izvedel Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta ter dodatka: Andantino iz Glasbe za Rosamundo op. 26, Franza Schuberta in Preludij k zarzueli La Revoltosa španskega skladatelja Ruperta Chapija. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Gospe in gospodje, vabimo vas, da se nam pridružite ob »nočni glasbi« Roberta Schumanna in Karola Szymanowskega. Na posnetku Zbora Bavarskega radia in Simfoničnega orkestra Poljskega radia iz Katowic bomo namreč slišali
Schumannovo Nočno pesem
in Pesem noči, oziroma Simfonijo št. 3 Karola Szymanowskega.
Deli sta zveneli oktobra 2018 v Katowicah pod vodstvom Alexandra Liebreicha.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Čeprav je šele januar, kmetje že razmišljajo o prvih pomladanskih opravilih. Toliko bolj se morajo nanje pripravljati tisti, ki se kmetovanja lotevajo na novo, še posebej če prihajajo iz mesta in bi radi kmetovali čim bolj ekološko.
Interpretira Pia Zemljič.