Če boste Klaro Avsenik Žagar iskali na spletu, to počnete na lastno odgovornost! Popotniške duše se boste namreč ure in ure izgubljale med njenimi fotografskimi utrinki s potovanj in sanjarile o novih destinacijah. Gurmani boste vzdihovali nad njenimi preprostimi recepti in barvitostjo jedi, ki jih pripravlja, pa naj bo to v profesionalni kuhinji ali na ognjišču v gozdu. Način življenja, ki ga dokumentira na družbenih omrežjih, vas bo navdušil nad minimalizmom in samooskrbo. Klarina baza je majhna hiška na Dolenjskem, njeno dvorišče pa svet. Na Nočni obisk jo je povabila Darja Pograjc.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Enajsta knjiga Izpovedi latinskega filozofa in utemeljitelja krščanske teologije sv. Avrelija Avguština velja za temeljno klasično delo na področju filozofije časa. Avguštin nasprotuje aristotelski fizikalni opredelitvi časa kot »števila gibanja glede na prej in pozneje«, češ da zvaja čas zgolj na »zunanji« čas, in nasproti temu postavi lastno pojmovanje časa kot »notranje razsežnosti duše«. Najprej pa si zastavi tisto znamenito vprašanje:

»Kaj je torej čas? Če me nihče ne vpraša, vem; če pa ga hočem na vprašanje razložiti, ne vem. Vendar si upam z gotovostjo trditi, da bi ne bilo preteklega časa, če bi nič ne prehajalo, da ne bi bilo prihodnjega časa, če ne bi nič prihajalo, in ne sedanjega časa, če ne bi bilo nič pričujoče.« (Avguštin, XI/14, slov. prev. str. 253–4)

Torej tudi Avguštin navsezadnje le opredeli pojem časa. Rešitev uganke časa najde v duši, iskri večnosti, ki nosi v sebi, namreč v svoji sedanjosti, vse tri čase. Zato zapiše:

»Kolikor je doslej jasno in očitno, je to, da niti prihodnost ne biva niti preteklost. Potemtakem pravzaprav ne moremo reči: trije časi so – pretekli, sedanji in prihodnji. Natančneje bi se reklo takole: trije časi so – sedanjost glede na preteklost, sedanjost glede na sedanjost in sedanjost glede na prihodnost. Zakaj le v duši bivajo časi kot te vrste trojstvo, drugje jih ne vidim: sedanjost glede preteklosti je spomin, sedanjost glede sedanjosti je vpogled, sedanjost glede prihodnosti je pričakovanje.« (Avguštin, prav tam, XI/20, str. 259)

Vsi trije časi – preteklost, sedanjost in prihodnost – torej bivajo v duši, ker pa duša, vsaj na tem svetu, biva le v sedanjosti – četudi je njeno pravo domovanje »četrti čas«, namreč večnost –, lahko sklepamo iz sedanjosti duše, iz njene prisotnosti tu-in-zdaj, da so trije časi le trije načini sedanjosti, ki kakor troedini vodomet vrejo iz treh osnovnih duševnih funkcij: iz spomina, vpogleda in pričakovanja. – Potem pa sv. Avguštin v svoji duši išče Boga, v njenih »prostranih dvoranah spomina« … ampak to je že neka druga (čeprav obenem ista) zgodba.

Prirejeni odlomek iz knjige Iskanje poti (Štirje časi – Pomlad), Lj. 2002, ponatis 2011, str. 266–268.

Četrti dan druženja s pravljico, v kateri iščemo zdravilno jabolko. In kje smo ostali? Čez tri dni je bil na isti poti najmlajši sin. Prisluhnimo, kam nas bo zgodba odpeljala v tem jutru.

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Medtem ko je gojenje kalčkov tudi pri nas prisotno že vrsto let, je v zadnjem času zelo priljubljeno postalo še gojenje mikrozelenjave ali mikrozelenja ("microgreens"), čemur sicer pravilno slovensko rečemo kalice. Te so razvojna stopnja rastline med kalčkom in sadiko, ki nam tudi pozimi priskrbijo veliko količino vitaminov in mineralov, celo precej več kot odrasla rastlina. Katere vrtnine so primerne za kalice, kako zanje poskrbeti in kako jih uporabiti, bo razložila dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete.

Rak materničnega vratu je eden redkih rakov, ki ga lahko »zdravimo«, še preden se razvije, in proti kateremu se lahko cepimo. Večina žensk namreč za njim zboli zaradi okužbe z virusom HPV, s katerim se sreča okoli 80 odstotkov spolno aktivne populacije. Kako nastanek tega raka preprečiti, kako se ga odkrije in kako zdravi ter kakšen je pomen cepljenja proti humanemu papiloma virusu, ki ogroža tudi moške, bo v petkovem Svetovalnem servisu ob koncu Evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu povedala doc. dr. Nina Jančar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Novi ameriški predsednik Joe Biden je takoj po prisegi zavihal rokave in se lotil dela. Napovedal je oster boj proti novemu koronavirusu in ZDA vrnil k pariškemu podnebnemu sporazumu. Zdaj že nekdanji predsednik Trump poudarja, da še ni rekel zadnje besede. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi v sosednjo Italijo, kjer se je vlada premiera Conteja za las izognila nezaupnici, preverili pa bomo tudi, kako napreduje globalni boj proti pandemiji nadležnega virusa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Negativne obrestne mere, s katerimi skušajo centralne banke, tudi Evropska centralna banka, spodbuditi gospodarsko rast, so poslovanje poslovnih bank postavile praktično na glavo. V slovenskih bankah, kjer je nakopičenih prek 24 milijard evrov prihrankov se ta hip ubadajo z dvema težavama: na eni strani s podjetji, ki ne želijo poceni posojil, na drugi strani pa s prekomernimi depoziti, za katere bodo v kratkem začeli zaračunavati obresti. Je to le zatišje pred skorajšnjo gospodarsko evforijo, ki nas čaka po koncu epidemije? O vsem tem Urška Jereb z bankirji in finančniki.

Gostje:
- predsednica uprave SKB Anita Stojčevska,
- predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak,
- član uprave NKBM Matej Falatov,
- član uprave Triglav skladi Andrej Petek,
- član uprave Pokojninska družba A Blaž Hribar.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Skupna značilnost zdajšnjega časa, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, je to, da smo preplavljeni z novimi razmerami, s kopico vprašanj in dvomi.
Se ob vsem tem sploh zavedamo, kaj nam je v življenju pomembno? O tem razmišljamo v tokratni epizodi, v kateri bomo ponovili tudi vajo "Svetovni nazor in mir v njem".

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Sneg spreminja naravo v pravljico …
Pripoveduje: Janez Albreht.
Napisal: Dragan Horkić.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

Saj drži, da na Slovenskem ne bomo našli nobene resnično ikonične zgradbe evropske arhitekture, nobenega Partenona, Kremlja ali Eifflovega stolpa torej, vendar to še ne pomeni, da v naših krajih ni očitnih stavbarskih presežkov – pomislimo samo na grad v Štanjelu, na Plečnikov NUK ali baziliko Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski gori. A če dobro premislimo, nemara še več kot ti posamezni presežki pravzaprav šteje celota, ta izmuzljivi duh prostora, ki ga v vzajemnem prepletanju vzpostavljajo impozantni srednjeveški gradovi in ljubke cerkvice na vrhovih gričev pa starožitni vaški kozolci in imenitne meščanske vile, betonski socialistični bloki in novodobne stolpnice iz jekla in stekla. Vsi ti objekti, posejani v ne preveč širokem loku med Tartinijevim trgom v Piranu in romansko rotundo v prekmurskem Selu, ne le pričajo o iznajdljivosti naših prednikov in njihovem občutku za ravnotežje med tistim, kar je lepo, in onim, kar je funkcionalno, temveč dajejo tudi pečat naši vsakdanji bivanjski izkušnji. Ugledani skupaj pač tvorijo oder, na katerem se odvija drama naših življenj. Vprašanje je seveda le, kako neki jih ugledati skupaj? – V tem smislu nam zdaj nemara lahko pomagajo Zgodbe slovenske arhitekture, še sveža pregledna monografija, ki je izšla pri založbi Beletrina in pod katero se podpisujeta arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar. Kakšna je torej podoba slovenskega prostora, ki sta jo navsezadnje izrisala v Zgodbah slovenske arhitekture, smo v pogovoru z obema avtorjema preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

V oddaji se najprej ustavljamo na letošnji 27. Zimski šoli slovenskega jezika, ki se je v spletni obliki začela ta teden. Kljub temu, da poteka po spletu, se je udeležuje veliko število slušateljev iz več kot 15ih držav, delo pa so morali organizatorji na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik prav zaradi spletne izvedbe nekoliko prilagoditi. O delu učiteljice slovenskega dopolnilnega pouka in življenju na Finskem se bomo pogovarjali z učiteljico Katjo Drakšič, v oddaji pa bomo prek radijskih valov gostili tudi umetnika, slovenskega glasbenega ustvarjalca Jako Škapina, ki že več let biva in ustvarja v Veliki Britaniji.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Čeprav je šele januar, kmetje že razmišljajo o prvih spomladanskih opravilih. Toliko bolj se morajo nanje pripravljati tisti, ki se kmetovanja lotevajo na novo, še posebej če prihajajo iz mesta in bi radi kmetovali čim bolj ekološko. Odlomek iz knjige Nataše Kramberger Primerljivi hektarji bo interpretirala Pia Zemljič.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.