Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačega ali tujega književnega ustvarjalca.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pogovor s Heleno Fojkar Zupančič, dobitnico srebrne plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

10. januarja je Televizija Slovenija začela predvajati televizijsko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Scenarij je napisal Avgust Demšar, pisec prepoznavnih in berljivih detektivskih romanov. Demšar je svoj prvi detektivski roman Olje na balkonu objavil leta 2007, desetega z naslovom Cerkev pa lani. V tem obdobju je pisatelj prehodil pot od precej kratkega in zgoščenega romana do obsežnega in kompleksnega (kot da bi tekmoval sam s sabo). Več o sebi, svojih začetkih in tudi o tem, kaj mu pomeni pisanje detektivk, pove avtor v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo posvetili Surinamu, nekdanji nizozemski koloniji v južnoameriški Gvajani. Spoznavali smo že glasbo skupnosti potomcev sužnjev, ki so s plantaž pobegnili že v osemnajstem stoletju. Tokrat bomo spoznali del glasbene kulture Kreolov, potomcev osvobojenih sužnjev, ki so splošno uradno enakopravnost v državi dosegli leta 1863. V njihovi glasbi je precej več opaznih vplivov evropske kulture, govorijo in pojejo pa v jeziku Taki-taki; to je posebna oblika angleščine, ki jo v Surinamu obladajo vsi in pomaga premostiti težave v sporazumevanju, ko se srečujejo pripadniki različnih kulturnih skupin … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Dolgoletni vodja Hiše eksperimentov Miha Kos komentira, kako naprej po odločitvi upravnega sodišča dve leti po njihovi pritožbi na rezultat 9 miljonov vrednega razpisa Mladinske knjige. Povzemamo tudi nezaslišano nasilno torkovo izselitev rogovcev z območja Avtonomnega centra Rog v glavnem mestu. Opozorili smo na teden pisanja na roko in na mednarodni simpozij "Zimska šola", ki se je ukvarjal s fenomenom zvoka. Prevajalec iz klasičnih jezikov Brane Senegačnik je govoril o mlajših prevajalcih iz antičnih književnosti. Za konec pa se bomo z našim dopisnikom sprehodili po kulturnih novostih enega arheološko najpomembnejših italijanskih mest ? Neaplja.

Glasbena medigra.

Prevajalka Tanja Petrič je od septembra 2020 nova predsednica društva Slovenskih književnih prevajalcev, enega najuglednejših stanovskih društev pri nas. Kako vidi književno prevajalstvo in prevajalce, kakšen se ji zdi položaj društva v družbi in kako sledi izzivom časa? O tem v pogovoru s Tadejo Krečič.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav,pa tudi iz manj znane plesne literature.

Oddaja Sobotni koncert bo tokrat v znamenju glasbe za godalni kvartet Josepha Haydna, Philipa Glassa in Dmitrija Šostakoviča. Predvajali bomo posnetke s koncerta godalnega kvarteta Carducci, ki je osemindvajsetega septembra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu; zasedbo sestavljajo violinista Matthew Denton in Michelle Fleming, violist Eoin Schmidt-Martin in violončelistka Emma Denton. Glasbeniki so najprej izvedli Haydnov Kvartet št. 30 v Es-duru, op. 33/2 z vzdevkom 'Šala', sledil je leta 1983 nastali Drugi godalni kvartet, poimenovan 'Družba', Philipa Glassa, koncert kvarteta Carducci pa je zaokrožil Godalni kvartet št. 9 v Es-duru, op. 117 Dmitrija Šostakoviča.

Mordecai Richler (1931 – 2001) velja za enega najboljših kanadskih prozaistov 20. stoletja. Njegovi romani so izrazito povezani z avtorjevim rodnim Montrealom, pa tudi z Richlerjevim judovskim poreklom. Roman Barneyeva različica je prvič izšel leta 1996. V njem spremljamo avtobiografsko izpoved judovskega producenta televizijskih nadaljevank za množice, patološkega lažnivca, pijanca in morebiti celo morilca Barneya Panofskega. V izbranem odlomku se po nekaj desetletjih spet sreča z mladostnim prijateljem, režiserjem Hymiejem Mintzbaumom, s katerim sta se ob zadnjem srečanju ostro sprla. Mintzbaumovo stanje po prestani kapi je kljub humornosti samega poglavja ena izmed bridkih napovedi tistega, kar bo ob koncu knjige čakalo tudi osrednjega protagonista: namreč starostno vegetiranje. Odlomek je izbral in prevedel Marcello Potocco, interpretira pa ga Željko Hrs.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Esad Babačić je začel pisati in objavljati pesmi pri sedemnajstih letih, najprej besedila za pankovsko glasbeno skupino Via ofenziva (bil je tudi njen ustanovitelj in pevec). Doslej je izdal trinajst pesniških zbirk, lani tudi knjigo esejev Veš, mašina, svoj dolg, za katero je prejel Rožančevo nagrado. Poleg tega prevaja v slovenščino literarna dela bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev, kmalu pa bo pri eni izmed slovenskih založb izšla njegova nova pesniška zbirka z naslovom Včasih. V njej so zbrane čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: "Upanje umre predzadnje", ki s svojim obešenjaškim humorjem uglasi tudi prihajajočo Babačićevo zbirko v celoti.

Vloge in interpreti:

Don Carlos: Richard Margison – tenor,
Kralj Filip II.: Roberto Scandiuzzi – bas,
Elizabeta: Sylvie Valayre – sopran,
Princesa Eboli: Olga Borodina – mezzosopran,
Rodrigo, markiz de Posa: Dmitrij Hvorostovski – bariton,
Veliki inkvizitor: Robert Lloyd – bas,
Grof Lerma: Robin Leggate – tenor,
Tebaldo: Susan Parry – mezzosopran,
Menih: Sorin Coliban – bas in
Glas z neba: Mary Plazas – sopran.
Zbor in orkester Kraljeve opere Covent Garden je vodil Bernard Haitink.