Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tomaso Albinoni: Koncert v B-duru op. 7, št. 3 za trobento, godala in basso continuo
Izvajalci: Reinhold Friedrich, trobenta; Severnonemški solisti; dirigent: Uwe Präkelt

Antonio Vivaldi: Koncert za flavto, godala in čembalo v g-molu op.10, št. 2 (La notte, RV 439)
Izvajalci: Andreas Blau, flavta; Frank Maus, čembalo; Berlinski filharmoniki; Herbert von Karajan: dirigent

Francesco Maria Veracini: Concerto a otto stromenti v D - duru za violino in orkester
Izvajalca: zasedba Accademia i filarmonici in dirigent Alberto Martini

William Boyce: Simfonija št. 5 v D - duru
Izvajalca: zasedba The English concert in dirigent Trevor PinnockFranz Danzi: Pihalni kvintet v g-molu op. 56, št. 2

Franz Danzi: Pihalni kvintet v g-molu op. 56, št. 2
Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Peter Iljič Čajkovski: Labodje jezero – suita, op. 20A
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Marko Munih

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Ludwig van Beethoven: Šest variacij (Pesem in variacije) v D-duru, op. 74
Izvajalca: Anthony Paratore, klavir; Joseph Paratore, klavir

Friedrich von Flotow: Salonski trio za klavir, violino in violončelo
Izvajalci: Benjamin Bergmann, violina; Götz Dipper, violončelo; Antonella Pagano, klavir

Antonin Dvořák: Romanca op. 11 za violino in orkester
Izvajalci: Tanja Sonc, violina; Simfonični orkester RTV Slovenija; En Shao, dirigent

Bohuslav Martinu: Variacije na slovaško temo za violončelo in klavir
Izvajalca: Heinrich Schiff, violončelo; Aci Bertoncelj, klavir

Bedřich Smetana/Karel Sabina - Niko Štritof: Prodana nevesta, duet Janka in Kecala
Izvajalci: Miro Brajnik, tenor; Ladko Korošec, bas; Orkester Opere SNG Ljubljana, dirigent Rado Simoniti

Željo intelektualcev, da bi tudi v Beogradu ustanovili nacionalno gledališče, so krepila pogosta gostovanja gledališča iz Pančeva, Nemškega gledališča in Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada. Njihova prizadevanja so se uresničila leta 1868, operno produkcijo beograjskega Narodnega gledališča pa zaznamujeta dve obdobji: prvo, med letoma 1882 in 1903, ter drugo, od leta 1903 do začetka 1. svetovne vojne. Mejnik prve etape je prva izvedba prve srbske operete, operete VEDEŽEVALKA Davorina Jenka, mejnik druge pa prva izvedba prve srbske opere, enodejanke OB SVITU Stanislava Biničkega, uprizorjene 20. decembra leta 1903; libreto zanjo je prispeval Branislav Nušić z adaptacijo svoje istoimenske dramske enodejanke.

V predzadnji oddaji iz niza Skladatelj tedna, posvečenega Igorju Markeviču, bomo v nasprotju s prejšnjimi manj časa namenili govorjenju in več glasbi. Predstavili bomo njegovo zadnje večje delo, ki je ostalo, delo z naslovom »Mera človeka«. Skladba z delovnim naslovom »Glasbena molitev« je dolgo veljala za izgubljeno in je nedokončana obtičala v arhivu Markevičeve profesorice kompozicije Nadie Boulanger.

Tudi danes bomo namesto oddaje Glasbeni utrip poslušali glasbo. Izbrali smo tri dela slovenskih skladateljev, in sicer Igorja Štuheca ter njegovih profesorjev Matije Bravničarja in Lucijana Marije Škerjanca.

Lucijan Marija Škerjanc: Serenada za flavto, klarinet in fagot
pihalni trio Slowind: flavta Aleš Kacjan, klarinet Jurij Jenko, fagot Zoran Mitev

Igor Štuhec: Drobna glasba za orkester
Simfonični orkester SNG Maribor, drigent - Robert Houlihan

Matija Bravničar: Deset komornih skladb za klavir
Klavir: Aci Bertoncelj

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Sedemindvajsetega januarja mednarodna skupnost obeležuje dan spomina na žrtve holokavsta; na ta dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1.5 milijona Judov pa tudi veliko Sintov, Romov, Poljakov, tudi jetnikov iz Slovenije. Današnjo oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo Alice Herz-Sommer, v Pragi rojeni pianistki judovskega rodu. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael; pri triinosemdesetih letih se je preselila v Anglijo, kjer je leta 2014 umrla, stara 110 let. Knjigo, naslovljeno 110 let modrosti Alice Herz Somer, je na osnovi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger, prevedla jo je Miriam Drev.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V oddaji Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre bomo tokrat najprej predstavili in predvajali Klavirski koncert v a-molu, op. 7 Clare Schumann, ki ga bosta izvedla Tasmanski simfonični orkester in pianist Howard Shelly, ki bo tudi vodil orkester. V drugem delu oddaje boste lahko slišali tudi dve klavirski gazeli in izbor štirih skladb op. 130 Ferdinanda Hillerja (igrala bo pianistka Aleksandra Oehler) ter izbor šestih del iz zbirke Karakternih skladb Fanny Mendelssohn v izvedbi Beatrice Rauchs.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Fotografije Tadeja Vaukmana v bolj ali manj izraziti maniri spremlja eksces; že vse od njegovega umetniškega preboja s projektom Dick Skinners leta 2015, pri katerem je šlo za dokumentarno beleženje norih zabav, skejterske subkulture in prijateljev ob pretepanju, iztrebljanju, bruhanju … Pozneje je Vaukman, verjetno že s serijo Grandheroes, fotografsko zgodbo o svojem odraščanju in življenju pri starih starših, nakazal zasuk k samorefleksiji. Leta 2019 je nato prepričal žirijo za nagrado skupine OHO z avtoportretom; sledila je rezidenca v Združenih državah Amerike, kjer je nastala ideja za razstavo Ritual očiščenja, v kateri se je poudarjeno ukvarjal s seboj in s svojimi težavami; osrediščenje na samorefleksijo je izrazito tudi na aktualni razstavi Vaukmana v ljubljanski Galeriji Škuc, o kateri več v tokratni oddaji ...

V prvih desetletjih 18. stoletja se je v Franciji uveljavil nov glasbeni slog in François Couperin je njegov nastanek opisal v programski skladbi, posvečeni spominu Jeana - Baptista Lullyja: na pobudo samega Apolona sta se na mitskem prebivališču muz Parnasu srečala glavna predstavnika francoske in italijanske glasbe Lully in Corelli. Šele združitev njunih moči je omogočila nastanek popolne glasbe, Apolonovo zmagoslavje, hkrati pa tudi Couperinovo in zmagoslavje njegovih sodobnikov.

Poezija panonskega ustvarjalca Denisa Škofiča odseva eno izmed naših zanimivejših sodobnih pesniških poetik. Pisana je v zgoščenem metaforičnem jeziku, prežeta z intertekstualnimi navezavami in referencami, tudi iz sveta pop kulture in slikarstva. Polna praznih mest, po drugi strani tako večplastna, da Škofičeve pesmi kar kličejo k vračanjem, ponovnim branjem, v katerih pa nas nagovarjajo spet znova, drugače kot prvič. To je značilno tudi za izbor avtorjeve nove, še neobjavljene poezije.

V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekoliko dopolnjen nabor godčevskih viž, ki jih je leta 1982 za oddajo o ljudskih godcih izbrala Jasna Vidakovič. Slišali bomo še nekaj glasbil, na katera danes godci skoraj ne igrajo več, pa tudi vedno navzočo harmoniko ter nekatere godčevske zasedbe, seveda vse na arhivskih posnetkih …

Štirinajsti koncert v Komornem studiu bo izvedel tenorist in pianist Aco Biščević, ki je na salzburški univerzi za glasbo Mozarteum končal študij petja pri profesoricah Elisabeth Wilke in Bredi Zakotnik ter čembala pri profesorju Wolfgangu Brunnerju. Udeležil se je tudi vrste mojstrskih tečajev pri priznanih koncertnih in opernih pevcih, njegova najpomembnejša mentorica je prijateljica Irena Grafenauer. V obdobju študija je pel v Bachovem zboru v Salzburgu in zboru Arnolda Schönberga na Dunaju pod vodstvom dirigentov Nikolausa Harnoncourta, Riccarda Mutija, Claudia Abbada, Marca Minkowskega in Leonidasa Kavakosa. V Škofji Loki je ustanovil akademski pevski zbor Aeternum; vodil ga je deset let in se z njim posvečal predvsem baročni zborovski glasbi. Kot dirigent je na državnem tekmovanju Naša pesem prejel nagrado za najperspektivnejšega slovenskega zborovodjo in Prešernovo nagrado akademije za glasbo v Ljubljani. Aco Biščević je za koncert v Komornem studiu programa Ars izbral občutene samospeve avstrijskega skladatelja Franza Schuberta o ljubezni, prevarah, maščevanju, smrti, preobrazbi, hrepenenju in poveličanju. V neposrednem prenosu koncerta jih bo predstavil kot tenorist in pianist. Urednica prenosa koncerta bo Anamarija Štukelj Cusma. V zadnjem delu Komornega studia bo glasbena urednica Tjaša Krajnc predstavila tenorista Aca Biščevića kot izvajalca arij Georga Friedricha Händla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter kanconet in arij s pianistom Wolfgangom Brunnerjem na klasičnem zgodovinskem klavirju.

Glasbena medigra.

John Tavener je bil osrednji predstavnik angleške religiozno navdihnjene sodobne glasbe in je mednarodno slavo dosegel leta 1968 z dramatično kantato Kit, ki je doživela premiero na prvem koncertu angleškega ansambla za sodobno glasbo London Sinfonietta, prav tako pa je skladatelj s to skladbo istega leta prejel nagrado na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. Tavener, ki je bil sprva katoličan in je kmalu po mednarodnem priznanju prestopil v Pravoslavno cerkev, je postal znan širši javnosti leta 1988, ko je po naročilu slavnega violončelista Stevena Isserlisa napisal skladbo za violončelo in godalni orkester z naslovom Zaščitna tančica.