Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zadnja leta Markevičevega življenja navzven kažejo povsem navadno podobo v svetu spoštovanega maestra, ki s svojo dirigentsko palico potuje po vsem svetu in prejema najbolj vdane poklone občudovanja poslušalstva pa tudi kritike in glasbene stroke. V letu svoje smrti je obiskal celo rojstni Kijev, tam pa so ga sprejeli skoraj kot kneza Svjatoslava Prvega po zmagi nad Hazarji. Tudi smrt, ki ga je srečala 7. marca 1983 v mondenem Antibesu, je bila nadvse milostna – nenadna odpoved srca.

Ameriški kontrapunkt je danes zapletena polifonija zgodb, interesov, intrig, ugibanj in napetosti. Prisegel je novi predsednik Joe Biden. Napovedal je celjenje ran in obnovo ter izrazil prepričanje, da je Amerika na preizkušnji uspešno odgovorila na izziv. Biden izhod iz polarizirane Amerike, ujete v več hkratnih kriz, vidi v enotnosti Američanov. Mu jo bo uspelo doseči? Česa se je pravzaprav Amerika naučila v preteklih štirih letih?

Oddajo namenjamo Dekliškemu zboru iz Hannovra. Priznani nemški pevski ansambel, ki so ga ustanovili leta 1952, je dobitnik številnih priznanj in nagrad na mednarodnih zborovskih tekmovanjih. Sloves si je pridobil tudi s številnimi zgoščenkami in radijskimi posnetki in oddajami. Danes vam bomo predstavili glasbeni utrinek z zgoščenke, ki je nastala leta 2006. V izvedbi Dekliškega zbora iz Hannovra pod vodstvom Gudrun Schröfel bomo slišali skladbo Olivierja Messiaena Trois Petites Liturgies de la Presence Divine / Tri majhne liturgije Božje navzočnosti, ki tako kot mnoga druga skladateljeva dela priča o njegovi globoki katoliški veri.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Za začetek bomo slišali Sonato za orgle v C-duru Jakoba Frančiška Zupana.
Skladatelju bomo posvetili današnjo oddajo, saj je večji del svojega življenja in dela posvetil vodstvu kora v cerkvi na Šutni v Kamniku.
Skromna, a sila spevna orgelska Sonata v C, v skladateljevem času dobrodošla skladba za igranje med mašno véro in darovanjem, pa bo samo uvod v mozaik njegovih večinoma cerkvenih vokalno-instrumentalnih del, ki jih prevevajo precej bogatejše zvočne barve. In tudi zato se Jakoba Frančiška Zupana drži vzdevek »slovenski Mozart«.

Na dvodnevnem spletnem seminarju filmske vzgoje v jugovzhodni Evropi so se udeleženci spraševali o sedanjih razmerah na tem področju v času, zaznamovanem s pandemijo, in razmišljali o mogočih smereh razvoja. V oddaji ocenjujemo enega izmed favoritov za nagrade Ameriške filmske akademije, in sicer Ma Rainey's Black Bottom o znameniti pevki bluza, ogledali smo si tudi kratki film Komaj čakam, da prideš Tomaža Groma, pri katerem gre za intimen družinski portret, ki pa je veliko več kot to. Več kot 20 let po nastanku filma Človek z lune režiserja Miloša Formana razmišljamo o tem delu, v katerem je Jim Carrey morda odigral svojo najboljšo vlogo v karieri do zdaj. S filmom na TV Slovenija v rubriki Kinoteka končujejo cikel, posvečen delom Miloša Formana.

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je znan po številnih knjigah. Bralci Primorskega dnevnika, ki izhaja v Trstu, pa ga poznajo tudi po rednih objavah zapisov, s katerimi se odziva na dogajanje doma in v svetu. Nedavno je izbor teh glos, kot jih sam imenuje, objavil v knjigi, ki je izšla pri založbi Annales koprskega znanstveno-raziskovalnega središča. V oddaji pa še o eni knjigi, in sicer najnovejšemu romanu italijanskega literarnega zvezdnika Paola Giordana Raztrgajmo nebo. V njem, kot je za avtorja značilno, poglobljeno prikazuje medčloveške odnose, gradi psihologijo likov; pred nas pa razgrne zgodbo o odraščanju, ljubezni ter odnosu do religije in narave.

Znanje je ključ do uspeha. Prav tako inovativnost. S pravo količino znanja in inovativnosti bi moral biti uspeh zagotovljen. A sklicevanje na znanje in inovativnost je lahko kaj prazno brez upoštevanja realnih okoliščin delovanja najrazličnejših organizacij, skupin in celo družbe v celoti.

Tokratni gost Podob znanja dr. Miha Škerlavaj, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridruženi redni profesor na BI Norwegian Business School, je za svoj prispevek k razumevanju ravnanja z znanjem in inovativnostjo prejel Zoisovo priznanje.

Danes je poudarek na inovativnosti izjemno močan in nenehne inovacije so tako rekoč nujne, če ne želimo, da nas čas prej ali slej povozi. A inovacije samo zaradi samih inovacij tudi ne bodo obrodile uspeha.

"Na tem področju se zdi, da je napaka ta, da gremo preveč v neznano in preveč spreminjamo, ali pa da igramo preveč 'na sigurno'," poudarja prof. dr. Miha Škerlavaj.

Primer tega, kako najti pravo ravnotežje med dolgoročno stabilnostjo in nenehnimi inovacijami, je Marvel s svojo franšizo filmov o superjunakih, ki mu je prof. Škerlavaj posvetil veliko raziskovalnega časa.

V pogovoru tudi o tem, zakaj je dobra ekipa pomembnejša od dobre ideje, zakaj se lahko v organizacijah pojavi skrivanje znanja in kakšne so posledice takega ravnanja, ter o novi dobi tako imenovanega postherojskega načina vodenja, ki prav v času pandemije najjasneje kaže dobre rezultate.

V oddaji Recital bomo predvajali posnetek koncerta, ki je bil 12. avgusta izveden v vasici Ernen v Švici v okviru tamkajšnjega glasbenega festivala. Začetki festivala segajo v leto 1974, ko je pianist György Sebök odkril to vasico in začel v njej prirejati mojstrske tečaje. Z leti je festival pridobil ugled enega najimenitnejših komornih festivalov in razširil program, tako da vsebuje klavirske recitale, komorne koncerte, orgelske recitale, koncerte stare glasbe in džezovske koncerte. V oddaji bomo slišali Serenado v D-duru za violino, violo in violončelo, op. 8 Ludwiga van Beethovna, Tarantelo, op. 6 Camilla Saint-Saënsa in Suito za klavir, dve violini in violončelo Ericha Korngolda.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Pred 120. leti se je rodil pesnik in kritik Franc Onič. Po poklicu je bil biolog, gimnazijski profesor. Prve pesmi Franceta Oniča so ekspresionistične, objavljene v zbirki Darovanje leta 1923. V poznejših pesmih je opaziti bolj prevladujočo izpovedno, ljubezensko in socialno tematiko, pozneje tudi eksistencialistično. Objavil je še tri pesniške zbirke, zadnjo, Osviti, leto pred smrtjo, se pravi, leta 1974. Pesmi interpretira dramski igralec Boris Ostan.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Poslušajte posnetek koncerta Pihalnega orkestra Akademije za glasbo iz leta 2018 ko je orkester nastopil v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije pod taktirko Mihe Rogine.

Masahiro Sakata: Uvertura za pihalni orkester
Uverturo je ustvaril leta 2000, ko je tudi zmagala na natečaju za obvezno skladbo Vsejaponskega tekmovanja pihalnih orkestrov in od takrat je zelo priljubljena med japonskimi pihalnimi orkestri.

Hiroši Ohguri: Fantazija na ljudske melodije Osake
Delo je nastalo po naročilu dirigenta Takašija Asahina, ki je orkestru Berlinske filharmonije želel predstaviti glasbo svoje domovine, po krstni izvedbi Fantazije za simfonični orkester so Ohgurija označili za Bartoka Vzhodne Azije.

Joseph Horowitz: Koncert za evfonij in pihalni orkester
Verjetno prvi koncert za evfonij sploh, nastal leta 1972 po naročilu Festivala nacionalnih trobilskih zasedb Združenega kraljestva.
Solo evfonij: Simon Tavčar

Ana Zlobko: Jazz koncert za klarinet in pihalni orkester
Virtuozno delo je avtorica posvetila svojemu očetu, klarinetistu Tomažu Zlobku.
Solo klarinet: Tomaž Zevnik

Tošio Mašima: Tri skice o Japonski
Delo je napisano v slogu zahodne glasbe, ampak skladatelj pravi, da izraža predvsem japonski značaj. Stavki: Ples žerjavov, Zasnežena reka, Festival ognja.

Za uvod v petkov Zborovski koncert bo zvenel Psalm 24/Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje Lili Boulanger. Solist bo tenorist James Way, BBC-jeva zbor in simfonični orkester bo vodil James Gaffigan.
Predvajali bomo posnetek, narejen leta 2019 v Londonu.

Izvajalci so večer posvetili najbolj znanim delom Nadie in Lili Boulanger. Tako bomo nocoj lahko slišali še Budistično dnevno molitev za vesolje in kantato Faust in Helena Lili Boulanger: prav za zadnjo je skladateljica prejela znamenito rimsko nagrado.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.