Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

1. Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za orgle, godala, dva rogova in basso continuo v Es-duru
Roland Münch – orgle,
Klaus Kirbach – čembalo;
Komorni orkester Carl Philipp Emanuel Bach, Hartmut Haenchen – dir.

2. Jacques Duphly: Golobice
Jean-Patrice Brosse – čembalo

3. neznani skladatelj: Pavana: Kornet, Saltarello: El marchese in Pavana: Kornet \t
Ansambel Il cortegiano

4. Georg Philipp Telemann: Kvartet v A-duru št. 3
Ansambel Evropski baročni solisti

5. Neidhart von Reuental: Majski čas\t
Willard Cobb – tenor in Helga Storck – harfa

6. Niccolo Piccinni: Koncert za flavto in orkester v D-duru
Peter-Lukas Graf – flavta;
Komorni orkester iz Padove, Bruno Giuranna – dir.

7. Nino Rota: Sonata za flavto in harfo
Matej Zupan – flavta in Nicoletta Sanzin-Fabbri – harfa

8. Ottorino Respighi: Rimske pinije
Simfonični orkester RTV Slovenija, Uroš Lajovic – dir.

9. Ludwig van Beethoven: Sonata za klavir v c-molu št. 8, op. 13 'Patetična'
Petar Milić – klavir

10. Antonín Dvořák: Simfonija v D-duru št. 6, op. 60
Orkester Slovenske filharmonije, Milan Horvat – dir.

11. Alojz Ajdič: Adagio za klarinet in godalni orkester
Slavko Goričar – klarinet:
Orkester Slovenske filharmonije, Marko Letonja – dir.

12. John Ireland: Downlandska suita
The Hannaford street silver band, Bramwell Tovey – dir.

13. Franz Adolf Berwald: Simfonija v g-molu št. 1
Simfonični orkester Švedskega radia, Roy Goodman – dir.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled najnovejših glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zborovski panoptikum bomo posvetili dirigentki Jerici Bukovec, dobitnici zlatega znaka Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Literatura Brede Smolnikar izhaja iz resničnega sveta. Kot kronistka je, ki na videz dokumentarno zapisuje dogodke in pripovedi iz družinskega ali lokalnega spomina, a z domišljijo in poetskim jezikom prenesene v literarni svet, v fikcijo torej. Preplet realne in fiktivne resnice jo je pred leti pripeljal pred sodišče z obtožbo obrekovanja. Ustvarjanje Brede Smolnikar je zato mogoče videti tudi kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz in svobodo pisanja, ki nikoli ne privoli na nobene ne osebne ne uredniške in ne ideološke kompromise. Z Bredo Smolnikar se pogovarja Vlado Motnikar.

V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo slišali primere glasbe iz jugozahodne Etiopije, dele obredij manj znanih ljudstev, s katerimi se redkeje srečujemo. Večinoma so to poljedelska in živinorejska ljudstva, ki se v času praznovanj popolnoma prepustijo glasbi in v okviru obredij posamezniki pogosto zapadejo v trans. Poslušali bomo zvočne posnetke obredij z začetka sedemdesetih let. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V torek so v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani odprli gostujočo dokumentarno razstavo »Tu se je smrt utrudila do smrti«, ki nas opominja, kaj je bilo in kaj še vedno pomeni nemško taborišče Auschwitz, na razstavi je pregled slovenskih žrtev taborišča. Mestni muzej Ljubljana je na razstavi »Ko ste v dvomih, pojdite v muzej« na ogled postavil več kot 100 svetovno priznanih umetniških del iz petih zasebnih zbirk. Zakaj, pove kurator Tevž Logar. Razstavni projekt «Na drugi strani – slovenska fotoreportaža« v galeriji Jakopič v glavnem mestu prinaša zgodovinski pregled pripovedovanja zgodb z zornega kota komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pogovor z vodjo Mestnega gledališča ljubljanskega Barbaro Hieng Samobor prinaša dokaz o živahnem dogajanju v sicer za občinstvo zaprtih gledališčih. Predvidoma poleti se bodo v Mariboru začeli prvi koraki na poti k novemu kulturnemu središču Center Rotovž. V napovedi radijskega romana vas vabimo k poslušanju knjige kratkih zgodb tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča "Tržaške prikazni", ki se na našem programu začne prav danes zvečer.

Glasbena medigra

Sedemindvajsetega januarja mednarodna skupnost obeležuje dan spomina na žrtve holokavsta; na ta dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1.5 milijona Judov pa tudi veliko Sintov, Romov, Poljakov, tudi jetnikov iz Slovenije. Današnjo oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo Alice Herz-Sommer, v Pragi rojeni pianistki judovskega rodu. Po nacističnem napadu na Češkoslovaško je večina njenih sorodnikov in prijateljev emigrirala v Palestino, Alice pa je ostala v Pragi in skrbela za ostarelo mater; obe so aretirali, mater so umorili v koncentracijskem taborišču; Alice so 1943 zaprli v taborišče Terezin, kjer je odigrala več kot 100 koncertov. Njen mož je za tifusom umrl v Dachauu, Alice in njen sin pa sta preživela in se leta 1949 izselila v Izrael; pri triinosemdesetih letih se je preselila v Anglijo, kjer je leta 2014 umrla, stara 110 let. Knjigo, naslovljeno 110 let modrosti Alice Herz Sommer, je na osnovi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger, prevedla jo je Miriam Drev.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Za predvajanje v oddaji Sobotni koncert smo danes izbrali posnetke s koncerta violinistke Tai Murray in pianista Martina Roscoeja, ki sta sedemnajstega septembra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Glasbenika sta tam najprej izvedla Mozartovo Violinsko sonato št. 21 v e-molu, K. 304, sledili so Romunski plesi Béle Bartóka, njun koncert pa je zaokrožila še Sonata za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa.

Kratko zgodbo z naslovom Pierre Dubois in Peter Debau je napisal ruski pisatelj Ilja Grigorjevič ERENBURG. Rodil se je leta 1891 v litovski judovski družini v Kijevu. Od leta 1908 je večinoma živel v tujini, v Franciji in Nemčiji. Po letu 1931 je pisal prosovjetsko literaturo. Umrl je leta 1967 v Moskvi. Poleg poezije, ki se ji je Erenburg posvečal vse življenje, je napisal več romanov in spominska besedila. V dvajsetih letih je Erenburg objavil tudi več knjig kratke proze. Med njimi je zanimiva zbirka Trinajst pip, ki jo je napisal poleti leta 1922. Iz nje je (četrta po vrsti) zgodba Pierre Dubois in Peter Debau. Kot za druge zgodbe brez naslova v tej knjigi je zanjo značilno razmišljanje o nepopolnem svetu, v katerem vsak posameznik išče svojo življenjsko resnico, ljubezen in smrt. Kratko zgodbo Pierre Dubois in Peter Debau je prevedel Drago Bajt.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Vida Mokrin Pauer je obogatila sodobno slovensko poezijo z vrsto pesniških zbirk za odrasle in otroke. Odliki njene poezije sta tudi igrivost in radoživost - v v polni meri ju je pesnica izrazila v pesniški zbirki Jupi za jantar!, zato se bomo pesnici ob njenem okroglem jubileju poklonili z izborom iz omenjene zbirke.
Interpretira Nadja Vidmar.

Interpreti glavnih vlog:
Ajgíst: Michael Laurenz – tenor,
Orést: Derek Walton – bariton,
Hrizotémida: Asmík Grigórian – sopran,
Klitajméstra: Tanja Ariane Baumgartner – mezzosopran in
Elektra: Aušrine Stundyte – sopran.
Posnetek je nastal prvega avgusta lani v dvorani Jahalne šole v sklopu Salzburških slavnostnih iger. Zbor in orkester Dunajske državne opere je vodil Franz Welser-Möst.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.