Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled najnovejših glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Robert Bly, štirindevetdesetletni klasik ameriške poezije, svoje pesmi utemeljuje na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi ubeseduje bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Robert Bly je doslej podpisal več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, v katerih najdemo tako pesmi v vezani kot v prozni obliki.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Včeraj je minilo 120 let od rojstva skladatelja Blaža Arniča, enega največjih slovenskih simfoničnih skladateljev dvajsetega stoletja. V ciklu oddaj Skladatelj tedna se bomo posvetili simfonični ustvarjalnosti Blaža Arniča. V petih oddajah se bomo sprehodili skozi njegove simfonije in simfonične pesnitve.

V torek so v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani odprli gostujočo dokumentarno razstavo »Tu se je smrt utrudila do smrti«, ki nas opominja, kaj je bilo in kaj še vedno pomeni nemško taborišče Auschwitz, na razstavi je pregled slovenskih žrtev. Mestni muzej Ljubljana je na razstavi »Ko ste v dvomih, pojdite v muzej« na ogled postavil več kot 100 svetovno priznanih umetniških del iz petih zasebnih zbirk. Zakaj, pove kurator Tevž Logar. Razstavni projekt "Na drugi strani – slovenska fotoreportaža" v galeriji Jakopič v glavnem mestu prinaša zgodovinski pregled pripovedovanja zgodb z zornega kota komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pogovor z vodjo Mestnega gledališča ljubljanskega Barbaro Hieng Samobor prinaša dokaz o živahnem dogajanju v sicer za občinstvo zaprtih gledališčih. Predvidoma poleti se bodo v Mariboru začeli prvi koraki na poti k novemu kulturnemu središču Center Rotovž. V napovedi radijskega romana vas vabimo k poslušanju knjige kratkih zgodb tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča "Tržaške prikazni", ki se na našem programu začne prav danes zvečer.

Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom "Integracija slovenskega inovacijskega okolja". V okviru delovne skupine sveta je dejavna tudi današnja gostja, dr. Špela Stres, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi.
Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za GD za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&I).

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo sopranistki Ani Pusar Jerič, eni najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Zaradi njene velike glasovne prilagodljivosti in muzikalnosti obsega njen koncertni repertoar dela iz vseh glasbenih obdobij. Poleg bogatega in širokega opernega repertoarja se je s tankočutno in prefinjeno občuteno interpretacijo posvetila tudi koncertnemu petju in še posebej samospevom. Izvedla in posnela je tako vokalne skladbe iz obdobja renesanse in baroka, pela je v Bachovih pasijonih in kantatah, ter samospeve iz obdobij klasicizma, romantike in 20. stoletja.
Posebej občuteno se je posvetila tudi izvajanju samospevov in opernih del slovenskih skladateljev iz 19. in 20. stoletja. Sopranistka Ana Pusar Jerič bo v oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, predstavila izbor samospevov Benjamina in Josipa Ipavca ter Antona Lajovca ob klavirski spremljavi Nataše Valant in Jelene Boljubaš.

Radio Študent je od svojega nastanka 9. maja 1969 sinonim za alternativno kulturo in medijsko ustvarjalnost. Kakšna je njegova sedanjost in kakšna bo lahko njegova prihodnost, bomo izvedeli v oddaji Ars humana v živo. Pripravlja jo Marko Golja: v studio je povabil Ano Kandare, direktorico Radia Študent, Klemena Petka, predsednika Predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Rasta Pahorja, kriznega govorca Radia Študent. Vabljeni k poslušanju.

Na drugem od štirih koncertov lanske sezone cikla SiBrass so 11. oktobra v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji nastopili člani Trobilnega tria slovitih Berlinskih filharmonikov: trobentar Gábor Tarkövi, pozavnist Jesper Busk Sorensen in hornist Andrej Žust. Danes boste lahko v njihovi izvedbi slišali Suito za trobilni trio, ki jo je po glasbi Johanna Sebastiana Bacha za trobento, rog in pozavno spisal nemški dirigent in aranžer Heribert Breuer, in skladbo z naslovom …da kehrte die Ruhe ein… (In potem je bil mir), novo delo Nine Šenk, ki ga je ustvarila po naročilu društva SiBRASS prav za to priložnost. Vmes bomo predvajali še solistični skladbi Španija za solo rog Vitalija Bujanovskega in Parabolo XIV za solo trobento, op. 127 Vincenta Persichettija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V času, ko se velika večina šolarjev še vedno šola na daljavo in zato več ur na dan strmi v računalniške zaslone, se kot ena izmed idealnih prostočasnih dejavnosti ponuja branje knjig. To ima v primerjavi z igranjem videoiger, preživljanjem časa na družbenih omrežjih ali gledanjem televizije tudi več prednosti: branje ne spodbuja samo utrjevanja in izboljševanja pismenosti, jezikovne spretnosti in besednega zaklada, ampak tudi razvoj kognitivnih sposobnosti, globljega razumevanja sveta, ustvarjalnost in domišljijo, pomaga vaditi koncentracijo, razvija empatijo in pripomore k tesnejšim odnosom s starši, ki se z otroki o knjigah pogovarjajo ali jim sami berejo. Zbrali smo najzanimivejše knjižne novosti za otroke in mlade v preteklem mesecu, predstavljamo pa tudi nove knjižne projekte, namenjene šolarjem.

Poslušajte nov CD godalnega kvarteta Accadémia, ki ga sestavljajo violinistki Mojca Fortin in Beti Bratína, violistka Gea Pantner Volfand in violončelist Zoran Bíčanin.
Zasedbo smo v naših oddajah sicer že večkrat predstavili, saj redno nastopa na različnih koncertih, danes pa bomo v njeni izvedbi prvič slišali studijske posnetke, in sicer Godalni kvartet v F-duru Maurica Ravela ter Godalni kvartet v F-duru, op.96 - Ameriški Antonina Dvoržaka.
Luč dneva je CD ugledal decembra, v oddaji pa bo o ustvarjanju CD-ja, ki je izšel v samozaložbi in ga lahko dobite pri izvajalcih samih, spregovoril Zoran Bičanin.

Recenzije so napisali Nada Breznik, Peter Semolič, Tadeja Krečič in Staša Grahek.

Glasbeni izbor:

Pavel Mihelčič: Štiri ljudske pesmi za sopran in orkester (Godec pred peklom, Kata, Katalena, Prošnja umirajočega junaka, Pozimi pa rožice ne cveto)

Vilko Ukmar: Godec – suita za violino in orkester

Ivo Petrić: Tako je godel Kurent

Poljski pesnik Tadeusz Rožewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Sicer pa je ena izmed njegovih značilnih tem preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je »siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo«. Rožewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Kot neutruden iskalec novih oblik in izraza je v svoja poznejša dela uvajal številne postmodernistične postopke, od kolaža in citatnosti do intertekstualnosti in metaliterarnosti. V izboru njegove poezije iz knjige Zapisano na vodi, ki jo je prevedla Jana Unuk, se med drugim ukvarja tudi z vprašanjem pisanja poezije.
Pesmi je izbrala Mateja Juričan. Interpretira Blaž Šef.

Francoski pisatelj André Malraux se je rodil novembra 1901, umrl pa je 23. novembra leta 1976. Mirko Javornik je o njem objavil esej z naslovom Malraux - pesnik dejanj. Jezikovno je besedilo pregledala Katarina Minatti, prebrala pa sta ga Mateja Perpar in Aleksander Golja. Glasbena spremljava so bili odlomki iz uverture k Wagnerjevemu Parsifalu. Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil Lorenzo Castriota Skanderbeg. Tonsko je oddajo uredil Vito Plavčak.

Deset let je Antonello Manacorda umetniški vodja Komorne akademije Potsdam, s katero je predstavil nagrajeni posnetek vseh simfonij Franza Schuberta. Zato se lahko veselimo njegove interpretacije Schubertove Simfonije št. 3 na njegovem prvem koncertu s Filharmoničnim orkestrom Severnonemškega radia iz Hannovra, ki ga je imel 5. novembra lani v Hannovru. Na koncertu pa je sodeloval nič manj izjemen glasbenik, hannovrski pianist Markus Becker, ki je tesno povezan s hannovrskim orkestrom, ter z njim izvedel Koncert za klavir in orkester št. 11 v D-duru Josefa Haydna. Antonella Manacorda je debi v Hannovru končal z Mahlerjevo Simfonijo št. 1 "Titan" v predelavi za komorni orkester Klausa Simona.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.