Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

1. Georg Philipp Telemann: Koncert za 2 rogova in godalni orkester v D-duru
Bedřich in Zdeněk Tylšar – rogova;
Slovaški komorni orkester, Bohdan Warchal – dir.

2. Christoph Graupner: Uvertura za flavto in godala v F-duru
Člani ansambla Les idées heureuses, Genevieve Soly – dir.
\t
3. Joseph Gabriel Rheinberger: Koncert za orgle in orkester, op. 137
Andreas Juffinger – orgle;
Simfonični orkester Berlinskega radia, Hartmut Haenchen – dir.

4. Pavel Šivic: Štiri otroške skladbe za klavir in godala
Tomaž Petrač - klavir; Simfonični orkester RTV Slovenija, Tomislav Fačini – dir.

5. Franz Lehar: Concertino za violino in orkester v h-molu
Robert McDuffie – violina; Simfonični orkester iz Cincinnatija, Erich Kunzel – dir.

6. Bedřich Smetana: Uvertura, Furiant in Polka iz opere Prodana nevesta
Simfonični orkester RTV Slovenija, Stanislav Macura – dir.

7. Petr Eben: Duettini za violino in harfo\t
Miran Kolbl – violina in
Mojca Zlobko-Vajgl – harfa
\t\t\t
8. Franz Schubert: Simfonija v B-duru št. 2, D. 125
Simfonični orkester RTV Slovenija, Samo Hubad – dir.

9. Carl Maria von Weber: Koncertantna glasba za klavir in orkester, op. 79
Tatjana Bučar – klavir;
Simfonični orkester RTV Slovenija, Samo Hubad – dir.

10. Gustav Mahler: Simfonija v cis-molu št. 5
Simfonični orkester RTV Slovenija, Anton Nanut – dir.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V oddaji vas tokrat vabimo k poslušanju treh vokalnih oziroma vokalno-instrumentalnih del. Najprej bosta na vrsti uglasbitvi za postni čas Felixa Mendelssohna (psalm 22 'Moj Bog, zakaj si me zapustil v izvedbi Komornega zbora AVE) in Arva Pärta (postna sekvenca Stabat mater v izvedbi Studia za staro glasbo iz Montreala). Ob koncu oddaje bomo predvajali še kantato Usmiljeno srce večne ljubezni, BWV 185 Johanna Sebastiana Bacha, ki jo bodo izvedli nizozemski solisti, Amsterdamska baročna zbor in orkester ter dirigent Ton Koopman.

Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu, je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je poleg Mladinskega sodelovalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave niso izziv, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiero. Tomi Janežič, gledališki režiser in pedagog, tudi v sedanjih neprijaznih razmerah išče možnosti za prenovo gledališča. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar.

Jug otoka Sulavezi v Indoneziji ima bogato in raznoliko izročilo strunskih glasbil in tokrat bomo v Oddaljenih zvočnih svetovih še drugič zapored slišali nekaj značilnih primerov glasbe te vrste: predvsem brenkala, kot so različne oblike lutenj in citer, pa tudi lokalnemu okusu prilagojenega načina igranja violine… Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ob letošnji 300.obletnici rojstva baročnega slikarja Fortunata Berganta je Narodna galerija v glavnem mestu pred nekaj dnevi odprla občasno razstavo njegovih in del nekaterih njegovih sodobnikov iz 18. stoletja. Gre za enega od glavnih slovenskih predstavnikov baročnega slikarstva v našem prostoru. Predstavili bomo tudi razstavo z izborom sodobnega slovenskega oblikovanja z naslovom "Prihodnost bivanja" v dunajski galeriji DesignAustria. Dotaknili se bomo slikarskih upodobitev občutij prekmurske pokrajine v mariborski galeriji KiBela, ki jih je za razstavo "Tavajoči" ustvaril slikar Igor Banfi iz Murske Sobote. Vabimo pa vas tudi, da prisluhnete daljšemu pogovoru, ki smo ga ob nedavni predstavitvi letnega poročila pripravili z Ilinko Todorovski, varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija.

Glasbena medigra

Nezbrani komadi je naslov nove knjige dvesto dvaindvajsetih pesmi sodobnih pesnikov, slovenskih in tujih. Izbral in zbral jih je Andrej Ilc, urednik za leposlovje pri Mladinski knjigi, predvsem pa velik bralec poezije. Navdušenje nad verzi želi s knjigo Nezbrani komadi deliti z »bolj ali manj odraslimi bralci«, kot je zapisal v podnaslovu, več o knjigi pa razlaga v pogovoru s Tadejo Krečič Scholten.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Današnjo oddajo v celoti namenjamo glasbi Ludwiga van Beethovna; predvajali bomo tri izbrane posnetke s koncerta Švicarskega klavirskega tria, ki je enaindvajsetega novembra leta 2018 nastopil v cerkvi svetega Petra v Zürichu. Zasedbo sestavljajo violinistka Angela Golubeva, violončelist Joël Marosi in pianist Martin Lucas Staub. V njihovi izvedbi boste lahko slišali tri Beethovnova dela, in sicer Klavirski trio v G-duru, op. 121a oziroma 'Deset variacij na temo arije Ich bin der Schneider Kakadu', Klavirski trio št. 5 v D-duru, op. 70, št. 1 z vzdevkom 'Duh', ter Adagio iz Klavirskega tria v B-duru, op. 11.

Zgodba Ljubljana – prestolnica kulture, je izbrana iz Kosmačeve knjige Punk is dead (2008), ki je bila uvrščena v ožji izbor nominiranih zbirk za nagrado fabula. Osrednji protagnist knjige je Kosmo, bohem z družbenega obrobja, ki se v nizu krožno grajenih zgodb sooča z raznimi družbenimi samoumevnostmi in ustaljenimi pravili. Kosmačeva proza humorno in s posluhom za ironijo razgalja mlačno, v osnovi zelo konformistično slovensko družbeno jedro.

Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878. Druga postavitev tega dela brez občinstva bo zaživela v soboto, 13. marca, na odru SNG Maribor. Ustvarjalno ekipo sestavljajo še scenograf Matic Kašnik, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalka luči Vesna Kolarec in koreografinja Cleopatra Purice. Ne zamudite torej vizualno všečne in zabavne predstave, četudi bo šlo samo za virtualno gledališko izkušnjo.

Dirigent predstave bo Simon Robinson, v glavnih vlogah bodo nastopili: Martin Sušnik (Tonio), Petja Ivanova (Marija), Jaki Jurgec (Sulpice) in Irena Petkova (markiza de Berkenfield). Nastopali bodo še: Dada Kladenik (vojvodinja Krakenthorp), Dušan Topolovec (Hortenzij), Sebastijan Čelofiga (Korporal) in Suzuki Hideyuki (Notar).

Mariborska Hči polka je tudi na repertoarju letošnje operne sezone Evropske zveze radijskih postaj (EBU), v sklopu katere jo bodo, glede na trenutna naročila, v odloženih prenosih slišali še poslušalci berlinskega radia Deutschlandfunk Kultur ter poslušalci hrvaškega, portugalskega, bolgarskega in latvijskega nacionalnega radia.
Sicer pa je od leta 2016 operno sezono EBU oblikovalo že sedem izbranih produkcij mariborske opere. Prva je bila Monteverdijeva Kronanje Popeje, ki so jo predvajali na štirih radiih, sledili pa so še Donizettijev Don Pasquale, ki so ga prav tako predvajali na štirih radiih, Verdijeva Moč usode (na treh), Bellinijeva Mesečnica (na petih), Verdijev Nabucco (na sedmih), Gounodev Faust (na treh) in Marpurgi Nine Šenk (na osmih radiih).

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.