Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Z letnico 2020 je izšla najnovejša, četrta pesniška zbirka Vite Žerjal Pavlin z naslovom Obrazi. Pesmi v njej so skoraj praviloma podobe – podobe, v katere pesnica v nekem trenutku poseže z bolj osebno govorico. Tako je zbirka Obrazi zelo konsistentno in zanimivo pesniško dejanje. Nekoliko ga je pesnica že napovedala v svoji pesniški zbirki Široka, objavljeni leta 2013. V njej je izšla tudi pesem Oblike. Pesem je morda programska, morda ne, zagotovo pa je zanimiva – predvajali jo bomo v Liričnem utrinku.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V peti oddaji boste Maxa Regerja spoznali po tem, kar je glede na dobo, v kateri je živel, v resnici bil – pozni romantik. Tako boste slišali njegove skladbe, ki se spogledujejo z »glasbo temno žarečih barv«; včasih je celo pogledal daleč na zahod, na drugo stran Rena, v sodobnost francoskega zlatega glasbenega rodu, včasih je bil zgodnji nemški ekspresionist, predvsem pa je bil zazrt v izraznost umetnosti zvoka, ne v tehniko in v to, kako jo izmojstriti. V tem je bil pristen in nezlagan.

V Združenih državah Amerike februarja tradicionalno zaznamujejo t. i. dan črne zgodovine, zgodovine temnopoltih, marca pa dan zgodovine žensk. Kljub pomembnim razlikam, povezanim z ideološkimi, je zgodovinopisju načelno uspelo priznati obstoj spregledanih tem pri obravnavi zgodovine. A kot da ni dovolj žalostna že ugotovitev, da za »spregledanega« lahko velja eden izmed dveh spolov, ženski, ali cele skupine prebivalstva – delež Afroameričanov v ameriški družbi danes znaša 13,4 odstotka – je načelna raven eno, vsakdanje življenje pa nekaj čisto drugega. 245 let po ustanovitvi, potem ko so že imeli temnopoltega predsednika in imajo zdaj podpredsednico, ki je jamajškega in indijskega rodu, v Združenih državah Amerike nekateri sloji prebivalstva še zmeraj na vsakem koraku čutijo najrazličnejše pojave rasizma in mizoginije.

V oddaji bo prepeval otroški zbor, ki od leta 1974 deluje v ameriški zvezni državi Colorado. Colorado Children's Chorale je ustanovil ameriški dirigent Duain Wolfe, ki ga je umetniško vodil 25 let. Potem je zbor več let deloval pod umetniškim vodstvom Deborah DeSantis, danes pa ga vodi zborovodkinja Emily Crile. Zbor pripravlja samostojne koncerte, eden od namenov njegove ustanovitve pa je bilo tudi sodelovanje s Centralno mestno opero, Opero in baletom Colorado ter Simfoničnim orkestrom iz Colorada. Na repertoarju pevcev so tako dela klasičnega zborovskega repertoarja, ameriške narodne pesmi kot tudi skladbe glasbenega gledališča. Njihove nastope zato pogosto spremljajo tudi živahne koreografije in elementi odrske igre.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Anže Rozman je skladatelj, ki smo ga v naših oddajah pred leti že večkrat predstavili. Njegove nenavadne glasbene poti, trdo delo in visoke ambicije pa so mladega skladatelja pred leti peljale daleč. Študijska glasbena pot se je sicer začela na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se nadaljevala do evropskega kampusa Berklee kolidža v Valenciji in ga na koncu pripeljala do zaposlitve čez lužo.

Pred mikrofon smo povabili Simona Popka, direktorja Festivala dokumentarnega filma, ki se prihodnji teden začne že triindvajsetič. Dokumentarni filmi bodo tokrat predstavljeni v "gloriji virtualnega domačega kina", tako kot po sili razmer na splošno mineva "že leto dni kolektivnega bega v intimnost, notranji svet, ki ga je vsakdo izmed nas občutil drugače," je Popek zapisal v uvodniku k letošnji izdaji festivala. Poročali bomo še o oskarjevskih nominacijah, ki v središče pozornosti postavljajo filme Mank, Oče, Juda in črni Mesija, Minari, Dežela nomadov, Zvok metala, Sojenje čikaški sedmerici, pa tudi Obetavno mladenko. Kinoteka na spletu pa ob prihajajočem Mednarodnem tednu frankofonije pripravlja spletno projekcijo dokumentarnega filma Skrivnost Mélies in treh kratkih filmov francoskega pionirja sedme umetnosti Georgesa Méliesa skupaj s seminarjem o restavriranju filmske dediščine.

Terence Blanchard: Da 5 Bloods
Trent Raznor in Atticus Ross: Mank
Emile Mosseri: Minari
James Newton Howard: Novice sveta
Trent Raznor in Atticus Ross: Duša

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tržaški literat Miroslav Košuta je 11. marca slavil 85. rojstni dan, ob tej priložnosti pa je izšla njegova nova pesniška zbirka z naslovom Božaj veter. Pred svetovnim dnevom poezije, ki bo v nedeljo, 21. marca, se bomo v oddaji sprehodili med pesmimi jubilanta. Napovedali pa bomo tudi koncert Igraj kolce Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije, ki je namenjen najmlajšim poslušalcem.
Vabljeni k poslušanju!

Napovedovanje širjenja covida-19 in določanje najboljših protiukrepov sta danes vroči temi. Prejšnji teden je ekipa Odseka za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« osvojila drugo mesto in polovico nagrade fundacije Xprize na tekmovanju z naslovom Pandemic Response Challenge (oziroma v okvirnem slovenskem prevodu Izziv: Odziv na pandemijo). Razvijali so najustreznejše metode umetne inteligence za napovedovanje širjenja covida-19 ter iskali najustreznejše ukrepe za njegovo omejevanje. Prvo mesto je sicer osvojila španska ekipa, s katero si bodo razdelili pol milijona dolarjev vredno nagrado.
»Nismo še izvedeli, kako se primerjamo z zmagovalci. Morda smo bili precej slabši, malo slabši, možno bi bilo celo, da smo bili boljši,« izpostavlja vodja slovenske ekipe dr. Mitja Luštrek. »Kajti pri tekmovanju se ni upoštevalo le, kako dobre rešitve ponudimo, ampak tudi, kako znamo to spraviti v prakso. Tu je imela zmagovalna ekipa kar nekaj prednosti pred nami. Oni so namreč do takrat že precej tesno sodelovali s svojo vlado. Tudi mi sicer imamo nekaj stikov z našo vlado, vodja našega odseka prof. dr. Matjaž Gams je državni svetnik, ampak, resnici na ljubo, ne posluša nas toliko, kot je po vsej verjetnosti te Špance njihova. Tudi komuniciranje z javnostjo je bilo pri njih malo boljše.«

V oddaji Recital bomo predvajali nastop članov Nemškega simfoničnega orkestra, ki so nastopili 31. novembra lani v cerkvi Jezusa Kristusa v Berlinu. V njihovi izvedbi bomo poslušali Concertino za flavto, violo in kontrabas Erwina Schulhoffa, Nonet Rudolfa Karla in Septet v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna.

Borut Krajnc ob obletnici pandemije predstavlja podobe praznin, ki so v tem letu postale del vsakdanjika. Razstava Prehajanje v ljubljanski galeriji Vžigalica praznine ne tematizira le kot učinek boja proti pandemiji, temveč tudi kot metaforo za posledice, ki nas neizogibno čakajo. Gostinski lokali, frizerski saloni in trgovinski obrati s svojo praznino molče napovedujejo prihodnje krize. Projekt se tako jasno uvršča v avtorjevo več kot tridesetletno zapisovanje družbene realnosti in trenutkov, v katerih se ekonomsko-politična zgradba nehote razgali.

Revež je imel psa, ki mu je zvesto in vdano služil. Pes se je postaral, v hiši pa je bilo veliko pomanjkanje. Hrane zanj niso imeli, sam si je pa tudi ni mogel več poiskati. Gospodar je naposled sklenil, da ga odpelje v gozd in tam pusti ...

Program Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove z naslovom Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss v vlogi umetniškega vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Gre za koprodukcijo Radiotelevizije Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ...
Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom. Občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Vabimo vas k spremljanju posnetka drugega koncerta iz cikla 6. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, ki je bil izveden 12. januarja letos v Slovenski filharmoniji.
Glasbeni večer je imel naslov Koncert z baročnimi glasbili, v njem so namreč nastopili člani Orkestra Slovenske filharmonije, ki so sprejeli izziv, segli po baročnih inštrumentih in izvedli mozaik glasbenih del iz opusov Georga Friedricha Mandla, Georga Philippa Telemanna, Jacquesa - Martina Hotteterra, Arcangela Corellija, Giovannija Benedetta Plattija in Joana Baptiste Plaja. Med skladbami nas bodo vodili strokovni komentarji Domna Marinčiča.

Dragi poslušalci, vabimo vas k spremljanju koncerta Varšavskega filharmoničnega zbora in Poljskega simfoničnega orkestra iz Katowic pod vodstvom Kazimierza Korda. Posnetek je nastal leta 2005, na njem pa sta se ujela Poulencova uglasbitev Glorie/Slave in Simfonija psalmov Igorja Stravinskega.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.