Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • petek, 19. mar. 2021

Radio Prvi • pet, 19. mar.

00:00
Poročila

Razsvetljeni mislec baron de Montesquieu je nekoč zapisal, da je vrednost denarja treba poznati: razsipneži je ne poznajo, tudi skopuhi ne. O denarni suverenosti, »velikem poku« prehoda s tolarja na evro, o zaščitnih elementih in ponarejanju denarja, o sporočilnosti motivov na denarju in o brezgotovinski družbi bo v nočnem programu pripovedoval doktor Brane Bertoncelj, ki je pred upokojitvijo vodil oddelek za gotovinsko poslovanje Banke Slovenije. Je gostujoči profesor na številnih fakultetah in prejemnik ugledne nagrade s področja korporativne varnosti. Ravnovesje telesa in duha pa poišče na igrišču za badminton ali pri vadbi joge in pravilnega dihanja. Z doktorjem Branetom Bertoncljem se bo v noči s četrtka na petek pogovarjal Bojan Leskovec.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

02:10
Ponovitev

02:35
Ponovitev

03:00
Poročila

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kaj nam pride na misel ob besedi laž? Izrek, da ima laž kratke noge? Mogoče izštevanka: »Lažeš, kradeš, bolhe ješ, v šolo prideš, nič ne veš«? Ali pa Ostržkov rastoči nos? Laž, skratka, razumemo kot nekaj moralno nesprejemljivega in spornega. Pa je res samo to?

Brez laži, recimo, ne bi bilo znamenitega starogrškega silogizma: »Krečan pravi: 'Vsi Krečani lažejo.'« Poglejmo. Če so vsi Krečani lažnivci, potem laže tudi Krečan, ki nam to zatrjuje. Torej je njegova izjava, da vsi Krečani lažejo, pravzaprav laž. Njegova izjava požira svoj lastni rep. Ali govori resnico in laže ali pa laže in s tem dokazuje resnico.

Trdno gledišče v tej zanki resnice in laži se nam vedno znova izmakne izpod nog. A nekaj zagotovo drži: laž je vse prej kot enoplastna in enoznačna. V redu, boste rekli, ampak to je logika. Morala je nekaj čisto drugega. Pa se vrnimo k morali, in to k logično domišljenemu moralnemu sistemu nemškega filozofa Immanuela Kanta.

Kant nas postavlja v moralni precep. Če živimo v skladu z notranjim moralnim zakonom, ki je naša najvišja zapoved, potem, med drugim, ne lažemo. Nikdar in nikjer. Saj bi to pomenilo, da ne delujemo kot dobri posameznik.

Zdaj pa si predstavljajmo, da se pri nas skriva prijatelj, ki ga išče policija. Znajdemo se v moralnem precepu: bomo prijatelja predali in delovali dobro, v skladu z moralnim zakonom, ali ga bomo obvarovali in se zlagali, delovali ne-moralno? Tu še lahko postavimo na tehtnico težo zločina na eni in težo našega prijateljstva na drugi strani. Kaj pa, če na vrata potrkajo plačani morilci, da bi prijatelja odpeljali in mu sodili sami? Ga bomo obvarovali ali ga bomo predali morilcem? Se bomo zlagali in delovali nemoralno ali bomo delovali moralno in prijatelja izdali? Seveda že beseda »izdali« pove, kako bomo ravnali. Rekli bomo, da prijatelja nismo videli že več tednov. Namerno bomo kršili moralni zakon, ki nam veleva, naj ne lažemo.

In ob tem ne bomo imeli slabe vesti. Nos se nam ne bo podaljšal niti za milimeter. Laž je namreč v tem primeru dojeta kot nekaj dobrega, moralnega in celo … nujnega. Nič spornega ni na njej.

Kajti to, kdaj je laž moralno sprejemljiva, kdaj pravzaprav ni laž, je odvisno od konteksta, ne od laži same.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vrtnice so nesporne kraljice vrtov, prav zato pa potrebujejo tudi kraljevsko nego. Zgodaj spomladi je najpomembnejša rez, ki pa ni enaka pri vseh sortah. V tem času sta za bujno cvetenje poleti priporočljiva tudi škropljenje in dognojevanje, svetuje eden največjih poznavalcev vrtnic pri nas, Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok.

08:00
Poročila

Mlaka je naraven vodni element, ki pa mu lahko malo pomagamo, da bo živahnejši in bo privabljal živali, ki si jih najbolj želimo. Brez skrbi, v vrtni mlaki ne bo komarjev, saj imajo v takem okolju veliko naravnih sovražnikov. Kako izbrati primeren prostor na vrtu, katere rastline vrtno mlako čistijo in prezračujejo in zakaj vanjo ne naseljujemo rib? Odgovarjal bo Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Rojstni dan praznuje Ruth Pointer, ki je skupaj s sestrami June, Bonnie in Anito sestavljala eno izmed znamenitih ženskih vokalnih skupin The Pointer Sisters. Sestre so bile najbolj priljubljene v osemdesetih, ko je izšel album Break Out, na katerem je tudi uspešnica I'm so Excited.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

14:30
Labirinti sveta: Labirinti sveta

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Ob grozečem tretjem valu epidemije, zaznamovanem z angleško različico virusa, je velik del Evrope ustavil cepljenje s cepivom AstraZeneka. Je cepivo varno, gre za kaznovanje zaradi neizpolnjenih dobav, se sprašujemo v oddaji. Komentiramo razkritja glede nabav cepiva v Sloveniji in ugotovitve računskega sodišča o razvpitih nabavah mask. Politika ob slednjem ruši predsednika Računskega sodišča, ob prvem rožlja z ustavno obtožbo premiera. Spremljamo tudi super-volilno leto v Nemčiji, ki se bo sklenilo s slovesom kanclerke Merklove, in udejanjanje nove ameriške zunanje politike na svetovnem parketu. Ob deseti obletnici začetka vojne v Siriji pa na to nesrečno državo gledamo skozi oči Sircev, ki sta zatočišče našla pri nas. Kritični pregled tedna z novinarsko ekipo Radia Slovenija.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Vsi se odzivamo na prijetno in neprijetno. Prvo nas navadno bolj vleče, drugo pa odbija.
Vsak dražljaj, ki pride do nas, se nam takoj obarva v eni ali drugi luči ali v kombinaciji obeh, pripoveduje psihiater in psihoterpevt prof. dr. Borut Škodlar. To je temeljno v našem ustroju zavesti in pogosto nimamo možnosti vplivanja na to, lahko pa vplivamo na našo reakcijo in na občutja, ki so s tem povezana, saj je to lahko naš vir težav. Sprašuje in oblikuje: Mojca Delač.

Le kje je Pomladna vila? Zamuja!
Pripoveduje: Vesna Jevnikar.
Napisala: Nina Kokelj.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Tihožitje je, zgodovinsko gledano, eden najbolj uveljavljenih, najbolj čislanih žanrov zahodnega slikarstva, ki so se mu z nemajhnim uspehom posvečala tudi najslavnejša imena – od Breughla in Caravaggia do Cézanna in Picassa. A ker so se v času po drugi svetovni vojni malodane vse stare gotovosti v likovni umetnosti postavile na glavo, bi menda lahko pomislili, da današnjih slikarjev tudi ustvarjanje tihožitij nič več ne mika. No, razstava Tihožitja, ki je sredi marca odprla vrata v ljubljanski galeriji Equrna, pa zgovorno priča, da to preprosto ne drži in da prizori tako imenovane mrtve narave očitno še naprej vznemirjajo ustvarjalno domišljijo naših umetnic in umetnikov tako starejše kakor tudi mlajših generacij. Je pa seveda le treba reči, da tihožitne podobe, ki so v slovenskih ateljejih nastale v zadnjih desetletjih, odstopajo od pričakovanj, ki jih na podlagi poznavanja tradicije imamo o tem, kako naj bi bilo tihožitje videti. Bidermajerskih šopkov ali zgovornih dokazov, da se ribiči domov le niso vrnili praznih rok, v Equrni pač ne bomo videli. Kakšne so torej značilnosti današnjega tihožitja na Slovenskem? Kateri motivi pritegujejo pozornost naših slikark in slikarjev in kako jih navsezadnje upodabljajo? – Ta in druga sorodna vprašanja so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili Nino Jeza, umetnostno zgodovinarko in kuratorko, ki je kot kustosinja poskrbela za razstavo Tihožitja v Equrni. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.

21:00
Poročila

V oddaji se bomo ustavili na Češkem in se s podjetnikom Iztokom Toplakom iz Prage, ki vodi tudi tamkajšnje slovensko društvo Jože Plečnik, pogovarjali o dogajanju in razmerah v primežu pandemije v češki prestolnici . Odpravili se bomo tudi v Francijo, z vsestransko slovensko umetnico Matejo Bizjak Petit iz Tinquexa pa se bomo ob bližnjem svetovnem dnevu poezije posvetili pomenu stihov pri povezovanju z ljudmi. Opozorili bomo tudi na likovni natečaj za slovenske izseljenske umetnike , ki ga je pripravila Slovenska izseljenska matica in vas seznanili z vsebino bralno risalnega natečaja, namenjenega mladim Slovencem po svetu, ki ga organizira Svetovni slovenski kongres.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ...
Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

29:15
Poostren zakon o tujcih
47:43
V družbi mladih igralcev badmintona
3:12
Novice ob 21h
10:35
Vrabčkova zgodba
21:44
Radijski dnevnik 18:30
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov