Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jorie Graham, eminentna ameriška pesnica povojne generacije, je ena izmed tistih avtorjev, ki jih bolj kot odgovori zanimajo vprašanja; v svoji poeziji raziskuje dvojnosti in polarnosti življenja: mitskega in stvarnega, duha in telesa, gibanja in negibnosti, in sicer tudi na formalni ravni, zato se njene pesmi pogosto lomijo v manjše enote, celo na videz nepovezane fragmente. To velja tudi za pesem Površina, ki bo predvajana v prevodu Tine Kozin.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Guillaume de Machaut se je rodil okrog leta 1300 v Šampanji in zgodnjo glasbeno izobrazbo verjetno dobil v katedrali v Reimsu. V zgodnjih dvajsetih letih je postal uradnik na dvoru češkega kralja Janeza Luksemburškega in pri njem ostal približno sedemnajst let. Z vladarjem je veliko potoval in večkrat obiskal francoski dvor; tam je nemara spoznal nekoliko starejšega skladatelja in glasbenega teoretika obdobja ars nova Philippa de Vitryja.

V oddaji gostimo kitarista in skladatelja Timoteja Kosovinca. Umetnik že dalj časa živi in ustvarja na Dunaju. Na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost je diplomiral iz kitare, kompozicije in glasbene pedagogike, za svoje izjemne študijske uspehe pa je leta 2019 prejel častno nagrado avstrijskega zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje, ki jo podelijo le petdesetim najboljšim absolventom z vseh študijskih smeri iz celotne Avstrije. Kako v času izrednih ukrepov teče njegovo življenje je ob svojem obisku Ljubljane povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Oddajo tokrat namenjamo glasbi nemškega skladatelja Ludwiga Spohra. Violinski virtuoz in utemeljitelj moderne nemške violinske šole se je rodil 5. aprila leta 1784, v njegovem opusu pa je okoli 150 del, med njimi več simfonij, oper, violinskih koncertov, godalnih kvartetov, oratorijev in drugih del za komorne sestave. Na sporedu bodo Koncert za godalni kvartet in orkester, op. 131, Fantazija in varijacije na temo Franza Danzija, op. 81, dva samospeva iz cikla Šest nemških pesmi, op. 103 ter Fantazija v c – molu, op. 35 za harfo solo.

Danes ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasionu. Ta bi moral biti letos prav te dni v živo uprizorjen na škofjeloških ulicah, a ga je ustavila pandemija vitusa Covid-19.

Škofjeloški pasijon je tri stoletja staro literano delo z versko vsebino in hkrati prva dramska uprizoritev v slovenščini. Napisal jo je pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta.

Pred kratkim smo govorili o prodorni spletni akciji Pismo mojemu igralcu, ki od jesenskega zaprtja gledališč poteka na SiGledal, portalu slovenskega gledališča. Bogat in dragocen dokument časa in uspešna akcija je dobila partnerja in tako vzporedno s Pismi nastajajo tudi Zapisi iz brloga. Pišejo jih gledališki ustvarjalci in nam tako posredujejo svoja razmišljanja in občutenja trenutka ter poglede na gledališko umetnost. Zapisom iz brloga bomo čas namenili v tokratnem Odru.

Oddaji Oder: Pismo mojemu igralcu (2. 3. 2021) in Zapisi iz brloga (6. 4. 2021) posvečamo Nevenki Koprivšek, direktorici zavoda Bunker in festivala Mladi levi, praporščakinji slovenske zunajinstitucionalne gledališke scene, ki se je pred nedavnim poslovila.

Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Gospe in gospodje, torkov zborovski mozaik smo odprli s kompozicijo Die zwei blauen Augen/Dvoje modrih oči Gustava Mahlerja v obdelavi Clytusa Gottwalda.
Zapel jo je Komorni zbor iz Saarbrückna pod vodstvom Georga Grüna.
Gottwaldova transkripcija ali kot je dejal sam »refleksija originala« izvira iz zbirke sladko-grenkih Vandrovčevih pesmi Gustava Mahlerja, nastalih v utapljanju neuslišane ljubezni do sopranistke Johanne Richter.
V nadaljevanju bomo slišali še Psalm št. 23 Alexandra Zemlinskega
in Friede auf Erden/Mir na zemlji Arnolda Schönberga.

Rojstne letnice skladateljev so precej skupaj: 1860, 1871 in 1874.
In ne le letnice, povezovale - in ločevale so jih tudi ženske. Aleksander Zemlinsky naj bi se poročil z Almo Schindler - a se ni. Z njo se je oženil Gustav Mahler. Mathilde Zemlinsky, Alexandrovo sestro, pa je omožil Arnold Schönberg. Nazori in okoliščine pa so vsakega skladatelja popeljali na lastno pot in v eno samo dobro desetletje na prelomu 19. in 20. stoletja, na križišče, na katerem so nastala za danes izbrana dela.

Ameriški pesnik kitajskega rodu Timothy Liu se je rodil leta 1965 v Kaliforniji. Do zdaj je objavil že devet pesniških zbirk. V slovenščini lahko beremo njegovo izbrano poezijo v knjigi z naslovom Vox Angelica. Tak je tudi naslov njegovega prvenca iz leta 1992, za katerega je prejel nagrado Norma Faber. Podeljuje jo Ameriško pesniško združenje. Timothy Liu je pesnik, čigar poezija podaja najbolj grobe resnice o medsebojni prepletenosti telesa in duha. To mu uspeva predvsem z natančnim in sugestivnim ubesedovanjem. Prevod: Tone Škrjanec.

V oddaji Iz arhiva simfonikov vas tokrat vabimo, da pokukate v studio 26 na arhivskih snemanje, seveda prilagojenim znanim razmeram. Člani orkestra bodo za potrebe programa ARS posneli krajša dela za manjše zasedbe Giovannija Gabrielija, Gaetana Donizettija, Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Samuela Barberja Henryja Purcella in Joachima Raffa. V zadnjem tednu marca jih je na izvedbo pripravljala gostujoča dirigentka Catherine Larsen Maguire, temperamentna Angležinja, ki je z orkestrom že večkrat sodelovala.

Pripovedovalec, ljudomrzni vdovec v zrelih letih, se skuša zbližati s svojim najstniškim jazom in osvetliti neprečiščen odnos z očetom, ki je nenadoma izginil iz družinskega življenja. Sami odločamo, kdaj boli, mu je v mladih letih rekel oče. Oddajo je pripravila Miriam Stanonik, režiral Igor Likar, odlomke v prevodu Marije Zlatnar Moe pa je interpretiral igralec Primož Pirnat.

V petek, 9. aprila, bomo lahko v terminu Arsovega Petkovega koncertnega večera in spletnega videoprenosa slišali dela Thierryja de Meya, Simona Steena Andersena, Marka Nikodijevića, Urške Pompe in letošnjega umetniškega vodje Onŕeja Adámeka. Temu smo že posvetili dvoje oddaj, v tokratni oddaji Glasba našega časa pa bomo silšai nekaj del Marka Nikodijevića ter Simona Steena Andersena.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.