Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poezija Roberta Blyja temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Evripidova Alkestida je pripravljena umreti namesto moža, a ima njeno prostovoljstvo ceno, ki kaže, da se zelo dobro zaveda pomena oblasti in avtoritete.

V ciklu Skladatelj tedna se posvečamo francoskemu srednjeveškemu pesniku in skladatelju Guillaumu de Machautu. Po ohranjenih virih bi lahko sklepali, da je bil Guillaume de Machaut edini francoski skladatelj štirinajstega stoletja. Noben drug glasbenik namreč ni zapustil tako bogate in popolne zbirke rokopisov. To ni samo srečno naključje. Sam se je zelo dobro zavedal visoke umetniške vrednosti svoje poezije in glasbe. Rokopise je uredil tako skrbno, da se je njegov opus najverjetneje ohranil skoraj v celoti, skupaj z vrsto podatkov o nastanku skladb in podrobnostmi o njihovi zvočni realizaciji.

V sodelovanju z uglednimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo, raziskujemo in se sprašujemo o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pred nedavnim je pri Mladinski knjigi izšel album - knjiga z naslovom Franc Saleški Finžgar, vera v resnico, lepoto in pravico ob sto petdeseti obletnici pisateljevega rojstva. V njej je zbrano obsežno slikovno gradivo, številne fotografije od časa Finžgarjevega otroštva v Doslovčah na Gorenjskem do smrti na Mirju v Ljubljani, reprodukcije naslovnic knjig, pisem, dokumentov, priznanj. O spominih na svojega starega strica Jurja, kot ga je klical, piše Janez Bogataj. Besedilo o življenju in pisateljski poti akademika Finžgarja je napisal Mihael Glavan, v zadnjem delu pa dodal odlomke iz Finžgarjevih najboljših del po svojem izboru. Z Mihaelom Glavanom se pogovarja Tadeja Krečič.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V oddaji bomo osvetlili življenjsko pot pianista in skladatelja Joachima Raffa, ki je za življenja – sredi 19. stoletja – veljal za eno najuglednejših glasbenih osebnosti v nemško govorečih deželah. Predvajali bomo dve njegovi deli: zgodnji ciklus dvanajstih Romanc v obliki etud za klavir, op. 8, in poznejše simfonično-koncertantno delo – Suito za klavir in orkester, op. 200. Obakrat bo pri klavirju pianistka Tra Nguyen, pri drugi skladbi bo nastopil tudi Orkester Norrlandske opere iz švedskega mesta Umea pod vodstvom Rolanda Kluttiga.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušamo posnetek s koncerta, na katerem je marca 2017 v Klubu Cankarjevega doma v okviru cikla Mladi mladim, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, nastopil trobentač Leon Pokeržnik.
Takrat je svoje znanje pridobival na dveh ustanovah, in sicer na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Kraljevi akademiji za glasbo v Aarhusu na Danskem, kjer je tudi magistriral v razredu Kristiana Steenstrupa. Svojo glasbeno pot je začrtal s pomočjo Dušana Remšaka, pri katerem je opravil nižjo in srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral leta 2015 v razredu Antona Grčarja, poleg tega pa je njegovo znanje na vsej akademski poti poglabljal tudi Franc Kosem, v čigar razredu je opravljal magistrski študij v Ljubljani.
V oddaji bo ob klavirski spremljavi Tineta Beca zaigral Andante in Allegro Guyja Ropartza, Spomin na Pariz Alojza Ajdiča, Solo de concours št. 2 Thea Charlierja in Legendo Georgesa Enscuja.

Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedni prvenec Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zasnovala in izpeljala jo je konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je le nakazano in zamolčano, toda čeprav se dogajajo z umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V drugi polovici 17. stoletja je v Avstriji cvetela programska glasba. Za nocojšnjo oddajo smo izbrali skladbe, v katerih so Biber, Kerll, Poglietti, Schmelzer in Froberger naslikali bitke, ptičje petje, kmečko procesijo, poljske dudaše, pa tudi mačje mijavkanje, kvakanje žab in cesarjevo smrt.

Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, mlade slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke.

Ljudsko pesemsko izročilo je polno pripovedi o nenavadnih in izrednih dogodkih, tudi slovensko izročilo ni izjema. Nekoč, ko se ljudem dolge pripovedi še niso zdele dolgovezne in ko so si zanje vzeli čas, so baladne pripovedne pesmi bile priljubljene in tokrat bomo slišali nekaj primerov tovrstnega izročila, kot ga je leta 1980 za tematsko oddajo zbrala in predstavila Zmaga Kumer.

9. koncertni cikel Carpe artem v sezoni 2020/2021 v posebnih razmerah prinaša inovativno sestavljene koncertne sporede cikla z naslovom Onkraj znanega z vrsto manj znanih, a tehtnih komornih del in s slovenskimi skladbami, med katerimi je tudi novo delo slovenskega skladatelja Janija Goloba. Na prvem koncertu, ki so ga izvedli 8. oktobra 2020 v Kazinski dvorani Maribor, so nastopili uveljavljeni slovenski godalci: violinistka Lana Trotovšek, sicer koncertna solistka z orkestri in komorna glasbenica iz Ljubljane, ki živi v Londonu in poučuje na glasbenem konservatoriju Trinity Laban, violinist Miladin Batalović, vodja drugih violin v simfoničnem orkestru SNG Maribor, violist Nejc Mikolič, od leta 2017 solo violist v orkestru celovške Opere, violist Levente Gidro, namestnik vodje viol in violončelist Nikolaj Sajko, namestnik vodje violončelov v simfoničnem orkestru SNG Maribor. Glasbeniki so v sporedu Nemirni genij najprej izvedli Italijansko serenado Huga Wolfa iz leta 1887, nato je sledila prva izvedba novega Godalnega kvarteta št. 4 Janija Goloba. Zasnoval ga je v štirih stavkih v glasbeni govorici, ki ostaja razširjeno tonalna z značilno tematsko-motivično obdelavo. Drugi del koncerta je bil v znamenju glasbe tretjega godalnega Kvinteta v c-molu, op. 104, Ludwiga van Beethovna iz leta 1817, ki ga je skladatelj oblikoval v štirih stavkih za zasedbo godalnega kvinteta z dvema violama.
Drugi del Komornega studia bo posvečen prvemu izmed treh spletnih koncertov, ki jih je Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor izvedlo brez občinstva v Kazinski dvorani. Na prvem koncertu 9. decembra z naslovom Umetnost ne utihne je nastopil kvartet uspešnih slovenskih in tujih glasbenih poustvarjalcev in izvedel Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25, Johannesa Brahmsa iz leta 1862. Nastopili so pianist Denis Masli'uk, violinistka Oksana Pečeny Dolenc, violist Evgenij Barsov in violončelist Igor Mitrović. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Igra se odlikuje predvsem po tem, da obravnava in razgalja radijski medij in dramaturško variira igro v igri. Gorazda, pisca radijskih iger, avtor najprej sooči z njegovim alter egom, nato ga predstavi kot intervjuvanca in hkrati nastopajočo osebo v njegovi lastni radijski igri. Gombač se torej poigrava z več ravnmi identifikacije in identitete, ki ju včasih izrazito ločuje, spet drugič pa zabrisuje mejo med njima in realnostjo.

Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Aleš Novak
Tonski mojster Staš Janež
Glasbena opremljevalka Cvetka Bevc

Gorazd Sebastian Cavazza
Tujec Uroš Smolej
Žena Judita Zidar
Voditeljica oddaje Nina Valič
Planinec Jožef Ropoša.

Traja 24' 35''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1998

Glasbena medigra.

6. aprila je minilo 50 let od smrti skladatelja Igorja Stravinskega, enega najvplivnejših skladateljev 20. stoletja. V zgodovino se je zapisal s sodelovanjem z baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom, ki je mladega skladatelja katapultiralo med zvezde tedanjega časa.
Stravinski je bil po rojstvu Rus, pozneje naturalizirani Francoz, in nazadnje, od leta 1940 - Američan. Rodil se je 17. junija leta 1882 v okolici Sankt Peterburga, umrl pa 6. aprila 1971 v New Yorku. Njegovo bogato ustvarjalnost lahko razdelimo v tri jasno razmejena obdobja: rusko, neoklasicistično in serialno.