Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih oddaj na programu Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Paul Auster je med letoma 1970 in 1979 izdal tri pesniške zbirke, ki jih odlikujejo lucidno,včasih težko prevedljivo poigravanje z besednimi pomeni, hoja po tanki meji pomena in tišine, v poznejših pesmih pa tudi zametki tistih refleksij metafizičnega, ki so porajale njegove najznamenitejše romane.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramazana smo se s predsednico Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudino Karišik in Elmo Bošnjak, eno od članic omenjenega združenja, pogovarjali o vlogi vernic v Islamski skupnosti v Sloveniji in o delovanju združenja Zemzen. Pojasnili sta še, kaj pomeni v islamu Zemzem.

Ime bela nedelja izvira iz starokrščanskih časov, ko so krščeni na veliko soboto ves teden prihajali v cerkev v belih oblačilih. Pri liturgiji na ta dan prevladuje glasba, ki slavi Kristusovo zmagoslavno vstajenje od mrtvih, hkrati božje usmiljenje; leta 2000 je namreč papež Janez Pavel II. na ta dan razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko (ki je pisala dnevnik božjega usmiljenja) za svetnico.

Iz evangeličanske cerkve v Murski Soboti na drugo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo bogoslužje, ki ga vodi škof Leon Novak. Sodelujejo Patricija in Judit Andrejek, Maša Kuhar in dr. Robert Celec.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta violinista Liviuja Prunaruja in Romunske kraljeve camerate, ki sta pod dirigentskim vodstvom Constantina A. Grigoreja nastopila 8. marca lani v koncertni dvorani Romunski Atenej v Bukarešti. Na sporedu sta bili dve mojstrovini Ludwiga van Beethovna: Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 in Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, 'Eroica'.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pisatelj in dramatik Emil Filipčič je eden tistih avtorjev, o katerih pravimo, da vse življenje pišejo eno knjigo; ob tem pa je ves čas drugačen in neulovljiv, nenehno spreminja osebe in glasove, dogajanje, slog, celo žanre ... Zaradi igrivosti, relativiziranja in odpora proti vsakršni vzvišenosti se ga je prijela oznaka literarnega ludizma, v ozadju pa pogosto zaslutimo izseke iz svetovne književnosti ali pa celo svoje osebe imenuje po posameznih pisateljih. In tudi tematika je najpogosteje povezana s pisanjem, ustvarjanjem. Smeh, ki ga sprožajo njegovi romani, ni razposajen, ampak izhaja iz absurdnih položajev in duhovitih miselnih preskokov. Tako kot v dramskem prizoru Opolnoči v spodnjih gatah iz enega Filipčičevih zgodnjih romanov Ervin Kralj, v podnaslovu opisanega z oznako intuitivno čustveni roman.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddajo Musica noster amor tokrat namenjamo glasbi Johannesa Brahmsa in Clare Schumann. Predvajali bomo posnetke s koncerta Bergenskega filharmoničnega orkestra, ki je pod vodstvom svojega šefa dirigenta Edwarda Gardnerja nastopil sedemnajstega oktobra leta 2019 v Griegovi dvorani v Bergnu. Najprej je zazvenela Brahmsova Tragična uvertura, sledil je Klavirski koncert v a-molu, op. 7, ki ga je Clara Schumann zložila in krstno izvedla pri komaj šestnajstih letih, koncertni večer pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Solist v edinem koncertantnem delu sporeda je bil izvrsten norveški pianist Christian Ihle Hadland.

Ponavljamo pogovor Marka Rozmana s filozofom in prevajalcem Borisom Šinigojem ml. o pomembni duhovni dediščini ruskega religioznega misleca Nikolaja Berdjajeva. Zaznamoval je rusko kulturno vrenje in prerod ruskega pravoslavja pred prvo svetovno vojno, potem pa je po oktobrski revoluciji moral zapustiti domovino.

V izvedbi organista Louisa Robilliarda boste slišali Lisztove skladbe: "Fantazijo in fuga - Ad nos, ad salutarem undam", "Preludij in fuga na temo B-A-C-H" in "Variacije na 'Weinen, Klagen, Sorgen, Zagen ...'."

Srbski scenarist in filmski režiser Goran Marković je posnel vrsto odličnih filmov, napisal pa je tudi spomine na svoja študentska leta v Pragi. Odlomke iz knjige z izzivalnim naslovom je prevedel Tone Frelih.

Ko danes slišimo ime Nobelove nagrajenke Selme Lagerlöf, morda najprej pomislimo na njeno znanstvo z Almo Karlin. Toda roman Cesar Portugalije je literarna mojstrovina, ki dokazuje, kako pronicljiva psihologinja in spretna pripovedovalka je bila avtorica, ki jo današnje starejše generacije poznajo po mladinskem romanu Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona. V romanu oziroma pripovedi Cesar Portugalije nam pisateljica predstavi ljubezen očeta do hčerke, ljubezen, ki očeta navdihuje in - pozneje - uničuje. V Nokturno smo uvrstili uvodno poglavje.

V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe zaznamujemo jubileje in poudarjamo delo izbranih glasbenikov.

Halldór Kiljan Laxness pripada generaciji islandskih pisateljev, ki je nastopila okoli leta 1920. Odrekla se je novoromantični smeri in se posvetila realizmu in družbeni kritiki, ni pa se odrekla tradiciji jezika in književnosti. V Laxnessovih delih namreč vedno znova naletimo na poudarek, da je islandski narod zaradi posebnih razmer, ki so oblikovale njegovo življenje, ohranil dediščino nordijske književnosti. V Literarnem portretu pisatelja, ki ga je pripravil Marjan Kovačevič Beltram, boste slišali tudi odlomka iz njegovega romana Islandski zvon v prevodu Jožeta Udoviča.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Marko Sosič je avtor kratkih zgodb Iz zemlje in sanj, s katerimi se je prebil med sedem finalistov za nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2011. To leto je knjiga tudi izšla pri mariborski založbi Litera. Knjiga Iz zemlje in sanj zajema enajst zgodb, ki se vijejo med tesnobnim in odrešujočim, med temnim in svetlim, kajti vsaka izmed njih se kaže na dveh ravneh: pripoved je realistična, vanjo pa vdirajo spomini iz preteklosti, travme, sanje, prividi. Kot nevidna telesa se plazijo v na videz mirno, celo harmonično sedanjost, v košček življenja posameznega junaka. A ta večkrat nasilni vdor ni le vdor tujega, zunanjega; najpogosteje Sosič tujke uporablja za utelešenje notranjih konfliktov, ki se včasih naposled pomirijo, včasih pa ne. Zgodbe se posvečajo vprašanjem meje, vojn, migracije, begunstva, ljubezni, samote in občutka krivde, ujetosti in nemoči, pa tudi pomoči, hvaležnosti, spokojnosti in ne nazadnje sreče. Zgodbe iz knjige Iz zemlje in sanj so v radijski izvedbi zaživele v interpretaciji Primoža Forteja, Aleša Valiča, Barbare Cerar in Danijela Malalana. Za slovenski program Radia Trst A jih je režirala Suzi Bandi.