Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ruski pesnik Jevgenij Jevtušenko je prelil v verze dogajanje na veliki ladji in želje, hrepenenja ljudi na njej. Pesem Valček na palubi je prevedel Tone Pavček, interpretira jo dramski igralec Blaž Šef.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prišla sem k tebi proti svoji volji, toda naročeno mi je, da ustrežem tvoji prošnji. Trojka, sedmica in as ti zaporedoma prinesejo zadetek, toda pod pogojem, da v štiriindvajsetih urah ne staviš na več kakor na eno karto in da potem nikdar več v življenju ne igraš. (A. S. Puškin)

Praznična simfonija je vzorčni primer Ivesovega kompozicijskega sloga, ki vključuje množico novih glasbenih invencij. Ives je idejo za nastanek simfonije dobil poleti leta 1905, ko si je zamislil skladbo, v kateri bi lahko uglasbil svoje spomine na preživljanje praznikov v Danburyju, ko je bil še otrok. Ivesov glasbeni jezik je tudi v tem delu prepleten s citati ameriških tradicionalnih glasbenih del. Tako je poskušal skladatelj kar najočitneje ponazoriti določene zunajglasbene vplive.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Fabjan Hafner se je rodil leta 1966 v Celovcu; v Gradcu je študiral slavistiko in germanistiko. Svoje življenje je posvetil besedi in literaturi; bil je prevajalec, literarni zgodovinar, lektor. Živel, pisal in prevajal je v obeh svojih jezikih, slovenščini in nemščini; za prevajalstvo je prejel več priznanj in nagrad. Ob prevajalskem, pedagoškem in znanstvenem delu pa je bil Fabjan Hafner tudi pesnik. Poezijo je pisal od najstniških let vse do prezgodnje smrti leta 2016. Pri Cankarjevi založbi so nedavno izdali knjigo njegovih zbranih slovenskih pesmi z naslovom Iz jezika, ki ga ni; obsega vse Hafnerjeve slovenske pesmi iz zbirk in antologij. Skupaj z Aljošo Harlamovom je knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, uredila Zdenka Hafner - Čelan, prevajalka in žena Fabjana Hafnerja.
Z njo se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Staša Grahek; v oddaji boste slišali tudi nekaj Hafnerjevih pesmi in odlomek iz eseja Ednina in dvojina, ki ga je o poeziji Fabjana Hafnerja za nemško izdajo pesmi pri založbi Suhrkamp napisal Peter Handke.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V oddaji Po belih in črnih tipkah - veliki pianisti in mojstri klavirske igre nadaljujemo pregled skritih biserov romantične klavirske literature. Tudi danes bomo predvajali glasbo nemškega skladatelja Joachima Raffa, samouka, ki je postal mojster orkestralnega zvena in ga lahko označimo za po krivici spregledanega glasbenega velikana. Kot glasbenik je živel v večnem boju za preživetje in priznanje. Pri tem sta bila njegova največja nasprotnika lastni ponos in pogosta arogantnost, v zadnji tretjini življenja pa je le doživel priznanje in blaginjo.
Predvajali bomo dve njegovi deli; najprej bo v izvedbi pianistke Tra Nguyen zazvenela Velika klavirska sonata, op. 14, v drugem delu oddaje pa še Klavirski koncert v c-molu, op. 185, ki ga bodo izvedli pianist Jean-Francois Antonioli, Lozanski komorni orkester in dirigent Lawrence Foster.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušamo posnetek spletnega koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, ki je bil sredi februarja v Viteški dvorani Križank.

Mia Kristan se je s tolkali prvič srečala na glasbeni šoli v Tolminu, po končani nižji stopnji pa je glasbeno pot nadaljevala s šolanjem na umetniškem programu Gimnazije Koper - glasbena smer pod mentorstvom Mitje Tavčarja. S samostojnimi nastopi se je predstavila doma, v Kopru in Postojni, poleg tega, da nastopa pred občinstvom, pa ji ni tuje niti izvajanje glasbe pred mikrofonom, tako je svoj koncertni program tudi studijsko posnela in v pripravi je njena prva zgoščenka.
Med šolanjem se je udeležila številnih regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj, povejmo samo, da je leta 2020 na državnem tekmovanju Temsig prejela prvo nagrado in zlato plaketo, leta 2017 pa na istem tekmovanju poleg zlate plakete še tretjo nagrado. Leta 2019 se je udeležila mednarodnega tekmovanja v italijanski Palmanovi in prejela absolutno prvo nagrado.

Za začetek oddaje bomo v njeni izvedbi slišali skladbo Velocities - Hitrosti, ki jo je leta 1990 napisal ameriški skladatelj Joseph Clyde Schwantner po naročilu tolkalca Leigha Howarda Stevensa, sledilo pa bo delo Avalanche - Snežni plaz za tolkala in klavir francoskega skladatelja Emmanuela Sejourneja, ki že več kot 35 let deluje kot profesor tolkal na Konservatoriju v Strasbourgu in je kot skladatelj specializiran za melodična tolkala.

Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvila zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Gospe in gospodje, dobrodošli ob spremljanju koncertov Festivala SEVIQC Brežice 2020.
V vrsti posnetkov, ki jih bomo predvajali pet tednov zapored, se bodo zvrstili nastopajoči na koncertih lanske festivalske ponudbe:
italijanski trio Guerra amorosa,
avstrijski ansambel Rosarum flores,
italijanski trio Beethoboen,
naša Nova schola Labacensis
in hrvaški Projekt Lazarus.

Ansambli so se posebej pozorno dotaknili lanske 250. obletnice Beethovnovega rojstva in najpomembnejših baročnih ustvarjalcev na Hrvaškem, dva ansambla pa sta svoj program oblikovala po antičnih zgodbah s fresk Frančiška Karla Remba, ki krasijo osrednji festivalski prostor – Viteško dvorano gradu Brežice oziroma Posavskega muzeja. To sta bila posebna koncerta, resnično vredna vseslovenske in tudi svetovne pozornosti.
Festivalsko dogajanje je odprla zanimivost, ki jo na koncertnih odrih izjemno redko doživimo: glasbilo bariton iz družine godal. Trio Guerra amorosa mu je posvétil koncert 8. avgusta lani – mi pa mu bomo nocojšnjo oddajo.

V godalnem triu – domnevamo, da njegovo ime Guerra amorosa izvira iz Händlove kantate »Boj ljubezenskih strasti« – igrajo
Raffaele Tiseo na violo d'amore,
Gianni La Marca na bariton
in Marco Ottone na violo da gamba.
Ansambel so ustanovili z željo avtentično uzvočiti glasbo druge polovice 18. stoletja, ki se je razlegala ob koncu baroka, v galantnem slogu in na začetku klasicizma. Zvočna barva skupine glasbil viole d'amore, baritona in viole da gamba se jim zdi za ta namen edinstvena.
In marsikaj so o glasbilu tudi povedali v koncertnem predtaktu s Klemenom Ramovšem, direktorjem Festivala SEVIQC Brežice.

Roman Lepotica Anne-Marie z letnico 2020 je najnovejše delo Yasmine Reza, enainšestdesetletne sodobne francoske avtorice madžarsko-iranskih korenin. Piše drame in romane, tudi režira, za svoje delo je prejela več literarnih in gledaliških nagrad. Znana je med drugim po romanih Obup in Babilon ter po, tudi pri nas z uspehom uprizarjanih, dramah: Art, Naključni človek, En španski komad in Bog masakra.
Roman Lepotica Anne-Marie je že preveden v angleščino, Yasmina Reza pa naj bi ga kmalu prestavila tudi na oder enega izmed pariških gledališč. Napisan je kot monolog ne več mlade ženske, nekdanje gledališke igralke, ki se spominja svoje mladosti, moža, staršev ... Prevod: Tadeja Šergan, interpretacija: Sabina Kogovšek.

Koncertni atelje Društva Slovenskih skladateljev je nepogrešljivo središče sodobne glasbene ustvarjalnosti. Vse od svojega nastanka leta 1966 je eden najpomembnejših promotorjev sodobne glasbe. Skladateljem nudi možnost predstavljanja novih del, izvajalcem pa izziv pri poustvarjanju novih zvočnih rešitev.

Na koncertu bosta nastopila violinist Janez Podlesek in pianist Jan Sever. 

Delo ima v razvoju hrvaške radijske igre pomembno mesto in ki se izkazuje s svojimi literarnimi in radiofonskimi kvalitetami. Galileievemu tožniku naročijo, naj gre k njemu debatirat o heliocentrizmu in ugotovit, ali je že spremenil stališče, zgodi pa se prav nasprotno.

Prevajalec Bogdan Gjud
Dramaturg Borut Trekman
Režiser Hinko Košak
Tonski mojster Jože Blagovič

Galileo Galilei Vladimir Skrbinšek
Fra Tommasso Caccini Polde Bibič
Ženska Vida Juvan

Traja 59' 00''
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1974

Oddajo danes namenjamo klavirskemu koncertu. Zvrst, ki jo pogosto povezujemo z velikimi imeni glasbe 19. stoletja, kot so Beethoven, Liszt in Brahms, je svoje mesto našla tudi v razburkanem dvajsetem stoletju, v obdobju revolucij, vojn, tehnoloških pridobitev in razcveta vseh umetnosti. Tudi v dvajsetem stoletju sta klavir in orkester podedovala status nosilcev najveličastnejših koncertantnih del, hkrati pa sta se prilagodila glasbenemu razvoju dvajsetega stoletja.
V oddaji Glasba 20. stoletja lahko poslušate, kako sta v klavirskih koncertih glasbeno misel izražala Sergej Prokofjev in Dmitrij Šostakovič.