Gledališki in filmski igralec Bojan Maroševič je Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor zvest že 24 let. Kot mladenič nas je navdušil v Hladnikovem Sončnem kriku in zanj prejel nagrado za najboljšega mladega igralca. Rojen Jeseničah se v Mariboru zelo dobro počuti, v času zaprtja kulturnih ustanov pa je našel čas za branje, poslušanje klasične glasbe in za pripravo nove monodrame. Vsestranski igralec je zelo dejaven tudi zunaj gledališča. V pogovoru po polnoči bomo skupaj prehodili njegovo poklicno pot.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pogosto slišimo ali beremo: Ljudje naj bi si želeli le še udobja, bogastva in varnosti in to bi hoteli doseči brez težav in naporov. Postali so vrednotno izpraznjeni in moralno slepi, zato gre vse k vragu. Tako nekako gredo mnoge tirade bolj ali manj jezljivih kritikov sodobne družbe. Seveda potem običajno sledijo nasveti in zahteve o tem, da je nujno treba poiskati izginule vrednote in moralna načela in jih s pravo vzgojo in s pravimi vzori znova privzgojiti ljudem, še zlasti mladim. Tu se ne bom spuščal v razpravo, koliko je danes res med ljudmi vrednotne izpraznjenosti in moralne slepote, koliko pa ni tudi ta vtis proizvod medijske in ideološke propagande z raznih strani. Bolj me zanima vprašanje, kaj sploh pomeni »posedovati« kake etične vrednote ali slediti kakemu moralnemu načelu. V medijih in v vsakdanjih pogovorih pogosto naletimo na mnenje, da je takšno »posedovanje« zajema predvsem sposobnost za ocenjevanje o tem, kaj je v kakih okoliščinah dobro in prav in kaj ni in glasen zagovor teh ocen. Tipično za tovrstna mnenja je, da je v njih precej bolj v ozadju nedvoumno ravnanje v skladu s temi ocenami. Vsakodnevna praksa nas vendarle uči o tem, da je nenehno poudarjanje svojih moralnih zahtev in preverjanje, ali se ljudje držijo teh zahtev najboljša in verjetno tudi najkrajša pot do korupcije morale, tj. do izkoriščanja moraličnega govorjenja za povsem druge, nemoralne cilje. Nasprotno pa so ljudje, ki le redko govorijo o svoji ali tuji morali in se le redko sklicujejo na moralnost, pri tem pa sledijo svoji izvorni altruistični usmerjenosti, izjemno pošteni in dosledni. Tisto, kar nam najbrž resnično najbolj primanjkuje, vsekakor ni moraliziranje, temveč nepopačena in neposredna altruistična usmerjenost, ki zajema tako sposobnost sočutja z drugimi in dajanja pomoči drugim v stiski kot tudi sposobnost iskrenega širjenja veselja in radosti med ljudmi okrog nas. Želim vam, da boste lahko danes lahko kaj storili s takšno usmerjenostjo.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Možgane na dlani smo doslej že krepko zajeli z odnosi in tudi v tej oddaji bodo rdeča nit. Luka Agrež je socialni delavec in psihodinamski psihoterapevt, sodelavec društva Pojekt-Človek, kjer se ukvarjajo z osebami z izkušnjo zasvojenosti, in tudi programa OMRA, kjer se ukvarjajo z opismenjevanjem na področju duševnega zdravja. In prav to, duševno zdravje, bomo tokrat povezali z odnosi, pandemijo in preizkušnjami vseh vrst za naše možgane. Na potep skoznje vas vabi Mojca Delač.

Če imate doma sodo bikarbono, sol, kis in limonin sok, vam za začetek spomladanskega čiščenja načeloma ni treba po nakupih. Doma narejena čistila za delovanje včasih res potrebujejo več časa, vendar so enako ali bolj učinkovita kot konvencionalna, predvsem pa cenejša in imajo ugoden učinek na okolje in zdravje. Gostja: Tanja Sluga iz Hiše Natura.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja sveže glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter pregleduje glasbene vsebine na Prvem.

Obalno-kraška regija je bila marca na udaru kritik zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom. V začetku aprila so epidemijo obvladali in krivulja se je obrnila navzdol; glede na sedem dnevno povprečje so zdaj med tremi najboljšimi regijami v Sloveniji. Ali se izboljšanje razmer že pozna tudi v izolski bolnišnici? Kako se tretji val epidemije kaže pri njih? Koga morajo zaradi okužbe zdraviti na covidnem oddelku? Odgovori v Ultrazvoku. V Izoli za najtežje bolnike s covidom-19 skrbi ekipa zdravstvenih delavcev, ki jo vodi zdravnik Bojan Novak. Oddajo Ultrazvok pripravlja Iztok Konc.

Foto: Bojan Novak

Se radi spominjate svoje mladosti, še posebej šolskih dni? Ste v tistih letih doživeli kakšno prav posebno dogodivščino, ki bi jo z veseljem delili tudi z drugimi in pri vsem tem radi pišete? Potem vas vabimo k poslušanju oddaje, ki vsem pišočim predstavlja natečaj Mestne knjižnice Ljubljana.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Sedemdnevno povprečje novih primerov okužbe s koronavirusom se je znova znižalo pod tisoč, kar pomeni, da smo spet v oranžnem območju, a veljajo ukrepi rdečega in tako bo tudi prihodnji teden, je sinoči odločila vlada. Ob tem je pri odpiranju gostinskih teras ubrala regijski pristop. Danes smo izvedeli, da je prevladujoča različica virusa pri nas angleška, a se ne širi tako hitro, kot so se pristojni bali do zdaj.

Ostale teme:
- Zakon o naložbah v Slovensko vojsko ni v neskladju z ustavo
- Napovedani umik Američanov in Nata iz Afganistana talibani razumejo kot zmago
- Število mladih prostovoljcev na Goriškem se je med epidemijo zmanjšalo za polovico
- Popoldne bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in nekaj plohami

Drugi vsebinski poudarki:
Maturanti opozarjajo, da so v še slabšem položaju, kot je bila lanska generacija.
Pri zapiranju premogovnika Velenje bo treba okoljski vidik uravnotežiti z gospodarskim in socialnim
Bo Kranj dobil novo igralnico?
Prostovoljstvo je plemenito poslanstvo, pri katerem se matematika ne izide

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prvi teden vnovične vrnitve šolarjev v učilnice se končuje. Kako je potekal, kakšne so posledice šolanja na daljavo, kakšne prilagoditve šolskega procesa so predvidene in kakšne potrebne? Kako bo z ocenjevanjem, kako se bomo spoprijeli z duševnimi težavami otrok in mladostnikov? Vse to so vprašanja, ki še nimajo jasnih odgovorov. Zatika se pri načrtu glede samotestiranja starejših šolarjev in dijakov, dodatna pojasnila terja ponudba vlade maturantom v zvezi s cepljenjem. Odgovore na vsa ta vprašanja išče Jure Čepin z gosti.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kako je pastir spravil v smeh princesko, ki se ni znala smejati.
Pripoveduje: Janez Albreht.
Finska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Če smo v prejšnji oddaji čestitali Emi Prodnik ob njenem visokem jubileju, v tokratni prepevajo kar vse pevke in pevci Ansambla bratov Avsenik. Poslušate: Danico Filiplič, Franca Korena, Marijo Ahačič Pollak, Emo Prodnik, Jožico Svete, Alfi Nipič in Jožico Kališnik.

Ko je leta 2018 izšel danes že kultni roman Moje leto počitka in sprostitve avtorice Ottesse Moshfegh, je s svojo izvirnostjo, drznostjo in nenavadnostjo dvignil nemalo prahu. Je svojevrstna meščanska črna komedija, postavljena v prestižno jedro Manhattna, trpka, a hkrati nadvse zabavna prvoosebna pripoved osirotele mlade ženske, ki si poskuša odpočiti od vseh težav sveta tako, da se loti poskusa celoletne hibernacije s konjskimi odmerki pomirjeval in uspaval.
Ottessa Moshfegh, leta 1981 rojena ameriška pisateljica iz okolice Bostona, je hčerka priseljencev prve generacije – oče Farhoud prihaja iz Irana, mama Dubravka iz nam bližjega Zagreba. Velja za enega najizvirnejših glasov sodobne ameriške proze. Predlogo za oddajo je napisala Sara Virk, ki je tudi prevedla izbrane odlomke.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kantavtorske pesmi so po glasbeni plati pogosto preproste, v ospredju je namreč sporočilo, izraženo z besedilom pesmi. Včasih pa se kljub temu zgodi, da takšna pesem zaživi v bogati orkestrski priredbi. Nekaj jih poslušamo v današnji Pesmi v žepu.

Roman Lepotica Anne-Marie z letnico 2020 je najnovejše delo Yasmine Reza, enainšestdesetletne sodobne francoske avtorice madžarsko-iranskih korenin. Piše drame in romane, tudi režira, za svoje delo je prejela več literarnih in gledaliških nagrad. Znana je med drugim po romanih Obup in Babilon ter po tudi pri nas z uspehom uprizarjanih dramah: Art, Naključni človek, En španski komad in Bog masakra.
Roman Lepotica Anne-Marie je že preveden v angleščino, Yasmina Reza pa naj bi ga kmalu prestavila tudi na oder enega izmed pariških gledališč. Napisan je kot monolog ne več mlade ženske, nekdanje gledališke igralke, ki se spominja svoje mladosti, moža, staršev ... Prevod: Tadeja Šergan, interpretacija: Sabina Kogovšek.