Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • petek, 30. apr. 2021

Ars • pet, 30. apr.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem o kamnitem pragu Gregorja Strniše, enega izmed največjih klasikov slovenske poezije, je knjižno objavo dočakala dve leti po avtorjevi smrti, in sicer ko je bila kot del avtorjeve zapuščine vključena v njegovo knjigo izbranih pesmi, ki je izšla leta 1989.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Današnjo oddajo v celoti sestavljajo dela iz skladateljičinega zadnjega ustvarjalnega obdobja, ki traja od zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja pa vse do danes.

11:00
Poročila

Na Dunaju že več tednov potekajo pogajanja o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov sta vrnitev Združenih držav Amerike k dogovoru in odprava sankcij proti Iranu. Pogajalci so pred dnevi sporočili, da so dosegli pomemben napredek, kljub večjim razhajanjem, ki še ostajajo. Jim bo uspelo oživiti skorajda pokopani sporazum? Kako daleč je islamska republika od jedrskega orožja?

V oddaji predstavljamo slovenske ljudske pesmi, ki jih je pred nekaj leti za ploščo Violinček posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec so mladi pevci zapeli pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, Štajerske, Gorenjske, Primorske, Istre, Bele Krajine in zamejske Slovenije.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

V oddaji  predstavljamo glasbo Matica Romiha, ki na ljubljanski Akademiji za glasbo zaključuje magistrski študij iz kompozicije pri profesorju Vitu Žuraju. V njegovem opusu so solistična in komorna dela, otroški muzikal, komorna mini opera ter zborovska in orkestralna glasba. Pri založbi ZKP RTV Slovenija je lani izšel digitalni album z njegovo glasbo z naslovom Horizon / Horizont. Prav skladbe s tega albuma bomo slišali v oddaji, o svoji glasbi pa bo Matic Romih pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

14:00
Poročila

V tokratni oddaji bomo ocenili animirani film Prinčevo potovanje z močnim ekološkim in protirasističnim sporočilom ter prav tako angažirano Gospodično Marx o borki za delavske in ženske pravice Eleanor Marx, najmlajši hčeri Karla Marxa. Pogovarjali se bomo z Bojanom Labovićem, ki je za prihodnje tri izdaje od Jelke Stergel prevzel vodstvo Festivala slovenskega filma. Letošnji festival se bo predvidoma odvil v Portorožu med 11. in 17. oktobrom. Poleg tega bomo komentirali nedeljsko podelitev oskarjev.

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ioniziran plin oziroma plazma predstavlja četrto agregatno stanje snovi, ki v zadnjih letih svojo uporabno vrednost dokazuje na različnih področjih. Ključno vlogo ima pri fuziji, postopku pridobivanja električne energije z zlivanjem jeder atomov, ki bi nam nekega dne lahko zagotovila izredne količine čiste energije.

S plazmo nad nevarne kemikalije
Vse bolj se plazma uporablja tudi pri razgradnji nevarnih kemikalij, od različnih strupov, farmacevtskih sredstev do cele vrste onesnažil, ki jih je sicer iz vode zelo težko odstraniti. Tudi pri čiščenju določenih vrst površin lahko uspešno nadomesti do okolja manj prijazne kemikalije. V zadnjem času njeno uporabnost preizkušajo tudi v aeronavtiki in pri vetrnih turbinah, kjer veliko obetajo plazemski aktuatorji za kontrolo zračnega toka. Uporablja se tudi pri določenih postopkih v jeklarstvu. Glavna ovira za širšo uporabo plazemskih tehnologij je visoka poraba energije.

"Na tehtnico je potrebno dati energijo, ki jo ti sistemi potrebujejo za razelektritev plina, in koristi, ki jih tako dobimo," poudarja prof. dr. Uroš Cvelbar. "Če se lahko z uporabo plazme izognemo kemikalijam, škodljivim okolju, so koristi za okolje dejanska dodana vrednost teh tehnologij."

Curek ioniziranega plina lahko prepreči nastanek valov, škropljenja ...
A za nove možnosti uporabe je ključno tudi razumevanje temeljnih fizikalnih mehanizmov. Poznavanje interakcij med plazmami in površinami tekočin je denimo ključno za uspešno razgradnjo kemikalij in pri določenih uporabah v jeklarski industriji.

Prav sem se umešča prebojno odkritje prof. dr. Uroša Cvelbarja, vodje odseka za plinsko elektroniko na Inštitutu "Jožef Stefan", ki je skupaj s kolegi iz Južne Koreje pokazal, da lahko plazmo uporabimo za stabiliziranje sicer nestabilnih pojavov v tekočinah in tudi pojasnil fizikalne mehanizme, ki botrujejo tovrstnim pojavom.

Nove možnosti uporabe v astrofiziki
Novo razumevanje teh procesov odpira tudi nove možnosti pri raziskavah planetov in lun, ki imajo šibko ionizirane atmosfere, kot sta denimo Jupiter in Saturn, pa tudi pri interakcijah sončevega vetra z Zemljino atmosfero.

V oddaji Recital predvajamo posnetek koncerta, ki je bil 12. avgusta lani izveden v vasici Ernen v Švici v okviru Glasbenega festivala v Ernenu. Začetki festivala segajo v leto 1974, ko je pianist György Sebök odkril to vasico in začel prirejati mojstrske tečaje v njej. Z leti je festival pridobil ugled enega najimenitnejših komornih festivalov in razširil program, tako da vsebuje klavirske recitale, komorne koncerte, orgelske recitale, koncerte stare glasbe in džezovske koncerte.
Na koncertu je občinstvo poslušalo Serenado v D-duru za violino, violo in violončelo, op. 8 Ludwiga van Beethovna, Tarantelo, op. 6 Camilla Saint-Saënsa in Suito za klavir, dve violini in violončelo Ericha Korngolda.

Akademska slikarka Joni Zakonjšek z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Kot sama pove, so del enotne, gosto prepletene preproge, dozdajšnjega slikarstva in vsakdana. So izraz samoizpraševanja vedno sveže zastavljenih vprašanj. Na razstavi z naslovom Vsepovsod drevesa v Galeriji Generali v Ljubljani se tako lahko prepustimo občutljivim podrobnostim in vzorcem narave – od listja do lubja, vodnim odsevom in presevom, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Če smo dovolj blizu, nas njene večje slike kar nekako objamejo.

Joni Zakonjšek slika zelo natančno, kar pa ne pomeni, da stremi k fotorealizmu. Pokaže več, kot bi ujela fotografija. Kot da bi v tem vrtanju prebila površino in razkrivala neko notranjo resnico naravnih organizmov. Podobe, ki jih v številnih plasteh nanaša na platno, so kot meglice, koprene, barvni prš – vse to kot znak narave. Pa ne le tiste, ki jo slika. So vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas.

Vpraša se, kako izbrati naslov, ki ni preveč konkreten, da bi nekateri potem v sliki videli res le še drevo, in preveč eteričen in poduhovljen, da bi izpadel patetično. Med delom zato svoje slike kdaj naslavlja kar ljubkovalno, na primer Borček, pozneje pa se pravi naslov sam javi. A ne vedno in tako kakšna slika skozi čas doživi tudi preimenovanje. Morda prav to pokaže na živost slik Joni Zakonjšek, ki se s svojo vsebino pravzaprav ukvarjajo z življenjem, z bitjo, s spreminjanjem. Narave, človeka, vesolja. Vsega.

Trnuljčica bratov Grimm je klasična pravljica o princu, princesi, zlobni čarovnici in o tem, da dobro vedno premaga zlo. Z njo končujemo cikel Iz nekoč v danes: pravljice na Arsu. Slišali jo bomo v interpretaciji napovedovalca Aleksandra Golje.

Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost.
Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Vabimo vas k poslušanju posnetka prvega abonmajskega večera Orkestra Slovenske filharmonije sezone 2018/2019. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je sodeloval svetovno znani umetnik - virtuoz na violini pa tudi violi in v zadnjem času pogosto dirigent Julian Rachlin. Orkester in slovenski koncertni obiskovalci ga tudi sicer že dobro poznajo, in prav zaradi dolgoletnega uspešnega sodelovanja ga je Slovenska filharmonija znova povabila in mu prepustila vodenje tega koncertnega večera.
Kot zanimivost lahko omenimo, da je bilo to prvič, ko se je Julian Rachlin za ves večer postavil pred ta orkester brez instrumenta, le z dirigentsko paličico v roki. Koncertni spored so oblikovale tri skladbe za orkester. V prvem delu smo slišali Simfonijo št. 36 Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki jo je skladatelj napisal, ko je prišel v Linz, zato je tudi dobila vzdevek Linška, ter Klasično uverturo Slavka Osterca. V drugem delu pa je bila na sporedu Četrta simfonija Petra Iljiča Čajkovskega.

22:00
Poročila

Dragi poslušalci, opolnoči bo nastopil mesec maj, za marsikoga najlepši čas v letu. Tako so premišljevali tudi pevci Komornega zbora RIAS iz Berlina in avstralski pianist Philip Mayers in ustvarili program z naslovom Majska noč. Posneli so ga maja lani, v času strogih protikoronskih ukrepov v cerkvi Jezusa Kristusa v Dahlemu. To pomeni, da so se na odru obnašali podobno kot pevci v tem času pri nas - če ste spremljali katerega izmed prenosov Zbora Slovenske filharmonije - na odru jih je bilo hkrati lahko le osem, dvorana, oziroma celoten cerkveni prostor pa je ostal brez občinstva.
Tako so izkoristili partiture romantičnega in postromantičnega časa, naklonjene komornim zasedbam od duetov prek kvartetov pa do oktetov, z deli Camillea Saint-Saënsa, Fanny Hensel, Johannesa Brahmsa, Franza Schuberta in še mnogih drugih skladateljev, ki jih je očarala poezija večera, noči in svita.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

23:59
Slovenska himna

20:09
Branko Hofman
2: 3:44
Igor Stravinski
11:00
Konstantin Kavafis: Hrepenenjske pesmi
16:14
Kajetan Kovič: Jutranji sprehajalec
53:21
Glasba za saksofon in orgle - s saksofonistko Weroniko Partyko in organistko Tjašo Drovenik Adamec
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov